Mnenja staršev glede obšolskih dejavnosti njihovih otrok so velikokrat deljena. Nekateri menijo, da je veliko število dejavnosti odlična rešitev za rast in razvoj otroka, spet drugi, da je za otroke bolje, da bi uživali v otroštvu in jih ne bi z obveznostmi obremenjevali že tako zgodaj. Pogosto slišimo starše, kako s ponosom govorijo o tem, koliko obšolskih dejavnosti obiskujejo njihovi otroci, ob tem pa se sploh ne zavedajo, da so otroci pogosto preobremenjeni z obveznostmi, s tem pa nesrečni in neizpolnjeni. Kaj torej upoštevati pri izbiri prave dejavnosti za otroka, da bo v njej užival in mu ta ne bo predstavljala dodatne obremenitve?
Ali so dodatne dejavnosti dobre za otroka?
Danes se starši soočajo s številnimi izzivi in za svoje otroke že od vrtca naprej iščejo najprimernejše obšolske dejavnosti. Mnenja strokovnjakov so večinoma enotna, dodatne dejavnosti so za otroke dobre, saj jim pomagajo, da se pravilno psihomotorično in psihosocialno razvijajo, obenem pa se učijo tudi odgovornosti in razpolagati s svojim časom. Vsako dejavnost je namreč treba vnaprej načrtovati in jo prilagajati glede na šolske obveznosti, obveznosti doma in podobno.
Otrok se s tem uči, da obveznosti ne prelaga na naslednji dan, saj se te kaj hitro začnejo kopičiti. Redno mora opravljati domače naloge in urniku prilagajati tudi obšolske dejavnosti. Pri izbiranju števila dejavnosti pa je potrebna previdnost, saj se lahko zgodi, da otrok dejavnost opravlja hitro ali le polovično, posledično pa ne dosega zastavljenih ciljev in v dejavnosti preneha uživati.
Po drugi strani pa je treba dejavnosti prilagoditi tako, da otroku vedno ostane dovolj časa za igro. Tudi odrasli se ob preveliki obremenitvi počutimo utrujeni ali pod stresom, kar lahko povzroči tako imenovani »sindrom izgorelosti«. Podobno je z otroki, saj jim prenatrpan urnik pogosto predstavlja hudo obremenitev.
Kdaj dejavnost postane obremenitev?
Do preobremenitve pride, kadar je vsa otrokova energija usmerjena samo na eno področje, vsi njegovi interesi (na primer igranje s prijatelji, prosto gibanje v naravi, sprostitev) pa ne obstajajo ali so zmanjšani. Otroci, ki nimajo dovolj prostega časa, se počutijo izčrpani in nezbrani. Pričakovanja staršev so pogosto previsoka in neprimerna, ti pritiski pa otroka obremenjujejo, saj mu sporočajo, da mora uspeti na vseh področjih, ki se jih loti. Ne samo uspeti, biti mora najboljši. Slabši rezultati lahko negativno vplivajo tudi na njegovo samopodobo, zato je pri izbiri dejavnosti treba upoštevati starost in sposobnosti otroka, ne nazadnje tudi njegov interes.
Sodobni čas je prinesel določena nova spoznanja o razvoju otroških možganov, razvile pa so se tudi različne metode starševstva. Starši so aktivno vključeni v šolanje otrok, posledično pa tudi v obšolske dejavnosti. Zato lahko pogosto slišimo: »Vem, da to zmore, zato si želim, da bi to dosegel.« Pričakovanja so pogosto prevelika. Zdrava podpora je zaželena, vendar le, če je v skladu z otrokovimi sposobnostmi in interesi. Previsoka pričakovanja vodijo k temu, da se otrok počuti, kot da nikoli ni dovolj dober in da si mora »zaslužiti« starševsko ljubezen, kar je zelo škodljivo za njegov nadaljnji razvoj.
Pogosto lahko slišimo tudi pritoževanja staršev, da jim dan prehitro mine v vlogi taksista, saj morajo otroke voziti z ene dejavnosti na drugo, predvsem na škodo časa, ki bi ga lahko kakovostno preživeli z otroki. Čeprav starši pogosto mislijo, da najbolje vedo, kaj je dobro za njihovega otroka, običajno ne opazijo nezadovoljstva ali pomanjkanja motivacije za dejavnost s strani otroka.
Naj vas pri izbiri dejavnosti vodi interes otroka
Kadar vpisujete otroka v obšolsko dejavnost, naj vam bo vodilo želja in interes otroka, ne pa to, kar vi želite kot starši. Ni potrebno, da lastne zamujene priložnosti živite skozi otroke. Otroci, kljub temu da so majhni, natančno vedo, kaj jih zanima v prostem času, zato jih najprej vprašajte, kaj bi želeli početi. Otroka ne silite v dejavnost, ki ga ne zanima, saj se na takšen način ustvari le večji odpor do dejavnosti, otrok pa bo nesrečen, nezadovoljen in preobremenjen.
Dejstvo je, da so možgani v starosti do 6. leta zelo plastični, kar pomeni, da se v tem času razvijajo z največjo hitrostjo, otrok pa se v tem času tudi najhitreje uči. Njihov razvoj je povezan tudi s številom sinaps, ki se kreirajo nekje do pozne adolescence, največje število pa jih nastane v obdobju otroštva. Zagotavljanje velikega števila sinaps omogoča že veliko gibanja na zraku kot tudi sprehodi, igra, plezanje po igralih ali v naravi, ples in podobno. Sam naj izbere, ali se bo priključil športnim, glasbenim, jezikovnim dejavnostim ali pa bo raje razvijal kreativno plat.
Če ste še vedno v dilemi…
Včasih pretirano poslušamo strokovnjake, ki nam na družbenih omrežjih sporočajo, kaj je dobro za našega otroka in kako nam bodo pomagali vzgojiti matematičnega genija, jezikovnega poliglota ali super športnika. Pri tem pozornost raje posvetite svojemu otroku, vpišite ga na dejavnost, ki ga zanima, saj bo med dejavnostjo razvijal tudi svojo socialno plat, se spoznaval z novimi ljudmi in ustvarjal prijateljstva. Naučil se bo, kako se spoprijeti z uspehom ali neuspehom in vztrajati, saj je zadovoljstvo ob končani dejavnosti vedno najboljša nagrada.
Starši, ne pozabite, otroka pohvalite za trud, ne za rezultat, predvsem pa ga z lastnim zgledom spodbujajte, da bo v dejavnosti užival še naprej.
