Dobro počutje, zmanjšana mišična napetost, izboljšano zavedanje telesa in telesna drža ter preventiva pred poškodbami. To je le nekaj prednosti, ki jih prinese redna vadba gibljivosti, pojasnjuje znani kondicijski trener Jan Kovačič. Pri Varuhu zdravja, Vzajemni, vselej poudarjajo skrb za preventivo pred poškodbami, zato so se odločili, da tokrat skupaj pripravijo sklop video nasvetov in vadb, s katerimi lahko poskrbimo za svoje zdravje in izboljšamo telesno pripravljenost. Vsestranski športnik in trener se je posvetil pomembnemu vplivu gibljivosti našega telesa na kakovost našega življenja. To se še posebej odraža v lahkotnosti izvajanja gibov ter manjši dovzetnosti za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obrab.
Razvoj in ohranjanje gibljivosti je vseživljenjski proces
Gibljivost je motorična sposobnost, ki nam omogoča izvedbo gibov z največjimi amplitudami oziroma odmiki v enem ali več funkcionalno povezanih sklepih. Ta sposobnost z leti slabi in je odvisna predvsem od zgradbe in oblike sklepov, elastičnosti mišic in vezivnega tkiva. To so dejavniki, na katere ne moremo vplivati ali pa lahko vplivamo le v manjši meri. Gibljivost je odvisna tudi od delovanja živčno-mišičnih nadzornih mehanizmov in različnih zunanjih dejavnikov, kot so spol, starost, mišična in telesa temperatura in celo dnevni biološki ritem. Gibljivost je tesno povezana z močjo, hitrostjo, koordinacijo in natančnostjo gibanja, s tem pa tudi s preventivo pred športnimi poškodbami.
Ohranjanje in razvoj gibljivosti je torej vseživljenjski proces, saj se zaradi telesne nedejavnosti, prekomernega sedenja, poškodb in enostranske telesne dejavnosti ta sposobnost bistveno poslabša. Dobra novica je, da lahko proces slabenja gibljivosti upočasnimo, če redno vadimo.
Za razvoj gibljivosti pri vadbi uporabite vodilo »30–60 in 3–6«
Obstajajo različne delitve metod raztezanja, vendar pa je temeljna delitev na statične in dinamične metode. Dinamičnih metod se poslužujemo v sklopu ogrevanja, saj je njihov cilj zvišati telesno in mišično temperaturo ter povečati pretok krvi in zgoščenost kisika. Statične metode pa uporabljamo po telesni dejavnosti, saj z njimi dosežemo hitrejše okrevanje ter zmanjšamo možnost nastanka togosti in bolečin v mišicah.
V največji meri se za razvoj gibljivosti uporablja statično metodo raztezanja, pri kateri izvedemo počasen pasiven razteg želene mišične skupine, jo v skrajnem položaju zadržimo od 30 do 60 sekund in to ponovimo od tri- do šestkrat.
Zlata pravila za vadbo
Upoštevati velja priporočila, ki pravijo, da vadbe ne izvajamo neposredno po zaužitju hrane, se pred raztezanjem primerno ogrejemo, ne zadržujemo diha, vaje izvajamo počasi, oblečeni smo v primerna oblačila itd. Pomembno je tudi, da ne izvajamo tovrstnih vaj pri vnetjih, poškodbah, zlomih ter ostrih bolečinah.
V video nasvetih in vadbah, ki jih je Jan Kovačič pripravil v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno, so enostavno pojasnjene prednosti različnih vaj in prikazana pravilna izvedba celovitih vadb štirih tematskih sklopov: močno telesno jedro, dobra telesna drža, telesna priprava na aktivnosti na snegu in trening za veliko porabo energije. Velja, da z redno, pravilno in postopno vadbo za razvoj gibljivosti lahko izboljšanje mišične gibljivosti pričakujemo po treh do šestih tednih. Vsebine so dostopne na Youtube kanalu Varuha zdravja, Vzajemne in njihovi Facebook strani.
Varuh zdravja v sodelovanju z Janom Kovačičem.
