Spolni stereotipi so posplošene domneve o ženskah in moških. Vključujejo informacije o vedenju, stališčih, zunanjem videzu, interesih, psiholoških značilnostih, poklicih in socialnih odnosih.
Spolne razlike ali spolni stereotipi?
Včasih je nejasno, kakšna je razlika med določenimi dejstvi, ki predstavljajo razlike med spoloma, ter spolnimi stereotipi, ki imajo pomembne posledice pri razvoju in vzgoji otrok.
Vemo, da so moški običajno višji kot ženske. To je ena izmed razlik med ženskami in moškimi, torej to ni stereotip. Stereotipi so tiste izjave in domneve, pri katerih sklepamo, da so vse ženske ali vsi moški enaki – torej posplošujemo na celotno populacijo. Če pravimo, da so moški boljši v matematiki kot ženske, posplošujemo.
Stereotipne izjave in domneve so prav tako tiste, kjer menimo, da bi se moški in ženske morali vesti na določen način. Če rečemo, da nogomet ni za ženske, s tem izražamo, da neka dejavnost ali vedenje ni primerna za ženske. Posebej veliko težavo pa povzročajo tiste stereotipne izjave in domneve, s katerimi pri posameznikih sprejemamo odločitve in sklepe na podlagi njihovega spola. Če dečku rečemo, da bi bilo bolje, da se udeleži dodatnih ur fizike, ker ga verjetno slovenščina ne zanima toliko.
Opis razlik med spoloma daje le informacijo, v čem se ženske in moški razlikujejo. Spolni stereotipi pa lahko vplivajo na vedenje deklic in dečkov ter počasi oblikujejo družbo, ki je vedno bližje našim stereotipom.
Zanimivo je, da lahko s spolom pojasnimo le 10 odstotkov razlik med deklicami in dečki. Torej je med njimi zelo malo razhajanj v zaznavnih, miselnih, spominskih in jezikovnih sposobnostih. Največ razlik naredijo ravno vzgoja, pričakovanja in naša kultura.
Kako se spolni stereotipi oblikujejo v otroštvu?
Otroci se že zelo zgodaj začnejo učiti o socialnem svetu, ki jih obdaja. Postopoma spoznavajo samega sebe in druge, tako ženske kot moške. Ko se rodijo, se ne zavedajo družbenih pričakovanj o spolu. Kljub temu znajo že do 18. meseca označevati ljudi in predmete glede na spol. To pomeni, da na primer vedo, da je mama ženskega spola, oče pa moškega.
Okoli drugega leta starosti imajo malčki že določena védenja o spolno stereotipnih vlogah in predmetih. Do tretjega leta starosti večina malčkov in malčic ve in razume, katerega spola so, ter verjame, da spol določajo zunanje značilnosti. Na primer fantki imajo lulčka in punce imajo luliko.
Po tretjem letu starosti otroci začenjajo oblikovati precej rigidne stereotipe, povezane s poklici (ženske so lahko medicinske sestre, moški pa mehaniki), določenimi aktivnostmi in opravili (ženska pomiva in skrbi za otroke, moški pa popravlja avtomobil) ter s komunikacijo (dečki se lahko tepejo, deklice pa ne). V tem času se pogosteje igrajo z vrstniki istega spola.
Pri približno petem letu starosti že lahko povežejo določene osebnostne lastnosti s spolom. To pomeni, da lahko povezujejo nežnost in skrbnost z ženskami, energičnost in pogum pa z moškimi.
Okoli osmega ali devetega leta starosti bolje razumejo koncept spola in so pri tem manj rigidni. To pomeni, da razumejo, da so lahko iste stvari všeč deklicam in dečkom ter da imajo lahko ženske in moški veliko podobnih lastnosti. Na primer, da je lahko oče dober kuhar in mama uspešna pri popravilu avta.
Na kaj vse vplivajo spolni stereotipi
Spolni stereotipi imajo lahko zelo velik vpliv na otrokov razvoj. Otroka lahko omejujejo s prikazovanjem le določenih vzorcev vedenja, ki so značilni za njegov spol, in ga opremijo s pričakovanji, da bo lahko uspešen le na določenih področjih. Prav tako pa na določenih področjih spolni stereotipi tudi zavirajo otrokov razvoj. Nekaj dolgoročnih učinkov je opredeljenih spodaj.
Omejujejo otrokovo igro
Igra je ključna za otrokov razvoj. Da ga lahko optimalno spodbuja, potrebuje različne vrste iger. Vendar če omogočamo dečkom le, da se igrajo z »deškimi« igračami, deklice pa z »dekliškimi«, jim omejujemo možnost razvoja igre in kognitivnih sposobnosti na različnih področjih. Deške igrače namreč pogosto razvijajo druge sposobnosti kot dekliške. Deške igrače sestavljanja in grajenja pogosteje razvijajo drobno motoriko in sposobnosti reševanja problemov (avtomobilčki, videoigre, sestavljanje kock in podobno), dekliške igrače pa pogosteje razvijajo občutek za skrb, empatijo in poudarek na zunanjem videzu (dojenčki, barbike in podobno).
Omejujejo interese otrok in mladostnikov, poklicna razmišljanja
Raziskava iz leta 2017 (Bian, Leslie in Cimpian, 2017) kaže, da že šestletna dekleta v manjši meri verjamejo, da so res pametna. Zato se že pri tej zgodnji starosti začno izogibati dejavnostim, ki naj bi bile za otroke, ki so bistri. To kaže, da spolni stereotip, da so dečki pametnejši, vpliva na to, kako dekleta razmišljajo o sebi in katere stvari jih zanimajo.
Otrokove predstave o določenih poklicih se začno oblikovati že zelo zgodaj. Ravno zaradi spolnih stereotipov večina otrok razmišlja o nekaterih poklicih, ki naj bi bili primernejši za ženske (medicinske sestre, učiteljice), in drugih, ustreznejših za moške (gradbeniki, bankirji, matematiki). To vpliva tudi na otrokovo izbiro poklicev. Kar štirikrat več dečkov kot deklet si želi postati inženir in kar dvakrat več dečkov kot deklet si želi postati znanstvenik.
»Skrita« sporočila, ki jih deklice prejemajo o matematiki, znanosti in tehnologiji oblikujejo njihovo samozaznavo, samozavest in zanimanje za te predmete. Podobna sporočila dobivajo dečki o poklicih, kot so medicinski brat, babičar, socialni delavec, psiholog in komunikolog. Ta spolno specifična sporočila lahko pridejo iz medijev, družine ali jih posredujejo učitelji in učiteljice, ki imajo nižja pričakovanja otrok nekega spola pri določenih predmetih.
Ta zgodnja segregacija in spolni stereotipi pripomorejo in vodijo v razkorak med spoloma ter razliko v plačilu med spoloma med delovnim prebivalstvom.
Vplivajo na psihično blagostanje otrok
Zgodnje izpostavljanje spolnim stereotipom lahko vpliva tudi na otrokovo počutje. Spolni stereotipi niso samo omejujoči, ampak so lahko celo zelo škodljivi – posebej za tiste, ki se jim ne prilagajajo. Otroci, ki se ne vedejo v skladu z njimi, se pogosteje samopoškodujejo. Večkrat so tudi tarče izsiljevanja in zasmehovanja. Samopoškodovalno vedenje, zasmehovanje in nadlegovanje pa je najpogostejše (doživlja ga skoraj polovica) pri tistih otrocih in mladostnikih, ki čutijo privlačnost do istega spola.
Spolni stereotipi vodijo tudi do nasilja – posebej do nasilja nad ženskami. Tisti, ki imajo najbolj rigidna prepričanja o spolnih vlogah in vedenju, naj bi bili tudi največkrat nasilni do pripadnikov nasprotnega spola.
Kaj lahko storimo?
Čeprav so deklice glede na rezultate v šoli enako uspešne pri matematiki kot dečki, se jih veliko manj odloči za poklic na tem področju. Da lahko vsem – deklicam in dečkom – omogočimo, da odkrijejo vse svoje zmožnosti in delajo to, kar jih veseli, je naš odnos do spolnih stereotipov zelo pomemben. Veliko lahko naredimo kot okolje, družba, starši ali učitelji.
Berite, izobražujte se
Večina staršev vzgaja svoje otroke glede na spol. Že pred prvim letom starosti kar 90 odstotkov staršev oblači dojenčke v spolno stereotipna oblačila (dečke v modro, deklice v rožnato). Starši otrokom omogočajo tudi drugačno igro glede na spol – če so dečki, starši spodbujajo igro z avtomobilčki in s števili ter tako pospešujejo razvoj moči in samozavesti. Če pa so deklice, starši pogosteje spodbujajo igre z dojenčki in lutkami ter tako podpirajo razvoj izražanja, čustev, skrbi in gostobesednosti. Starši prav tako dečke pogosteje spodbujajo k aktivni igri kot deklice. Do deklic pa so bolj tolerantni pri njihovem izražanju čustev, medtem ko dečke pri tem pogosto zatirajo.
Če se starši, učitelji in družba izobražujemo o spolnih razlikah in spolnih stereotipih, se jih lažje zavedamo. Večino razlik, ki jih vidimo med moškimi in ženskami, smo ustvarili sami s svojo kulturo, vzgojo, religijo in ravnanjem. Zato se stvari lahko spreminjajo le tako, da se začnemo zavedati, da smo sami povzročitelji teh neskladij in da imajo tako deklice kot dečki ogromno potencialov, da se razvijajo na področjih, ki so morda v družbi vidna kot bolj »moška« ali bolj »ženska«.
Bodite vzor svojim otrokom
Starši imajo pomemben vpliv na razvoj spolnih stereotipov pri otrocih. Otroci se namreč zgledujejo po starših, torej se poskušajo vesti podobno kot oni. Če starši zavzemajo stereotipno spolne vloge in jih podpirajo (le mama doma kuha, pospravlja, lika in čisti, oče pa gleda televizijo ter popravlja elektroniko in manjše stvari okoli hiše), tako otrokom sporočajo, da so določena dela za žensko, druga pa za moškega.
Zato poskušajte že pri deljenju dela doma, komunikaciji in odnosih kazati enakopravnost med žensko in moškim. Poskušajte si deliti naloge, da oba – mama in oče – kdaj kuhata, pospravljata in popravljata avto.
Starši velikokrat ugotavljajo, da so že sami imeli spolno stereotipno vzgojo in da so se v mladosti naučili opravljati le določene vloge (oče, denimo, ne zna speči kruha). Zato se poskušajte naučiti še drugih opravil in to predstavite tudi otrokom. Deklicam in dečkom lahko kažete, kako se zamenjajo gume na avtomobilu, kako se popravi usmerjevalnik oziroma ruter ali kako se pripravi potica. Poskušajte imeti bolj odprt pogled na delo in opravila, saj ta niso nujno »ženska« ali »moška«.
Premislite, preden kupite
Če želite svojemu otroku omogočiti čim več možnosti za napredek in razvoj, potem je koristno, da mu kupujete deške in dekliške igrače. Odpeljite ga v trgovino in mu pokažite oba oddelka. Izogibajte se ideji, da so določene igrače primerne le za določen spol.
Seveda je dobro, da poslušate svojega otroka pri izbiri igrač. Velikokrat je vpliv družbe tako močan, da bodo deklice zaradi sošolk v vrtcu ali šoli želele bolj dekliške igrače. Vendar je pomembno, da date svojemu otroku izbiro in se pogovarjate o tem, da se vsak lahko igra s tistimi igračami, ki so mu všeč.
Bodite pozorni na svojo uporabo jezika, pogovarjajte se
Naš govor nenehno izraža pričakovanja, ki jih imamo o spolu. Kadar deklici rečemo, da je ljubka, dečku pa, da je močan, že izražamo svoja pričakovanja glede na njihov spol. Ker so nas skoraj vse vzgajali v zelo stereotipnem okolju, je takšne komentarje težko spremeniti, saj se nam zdi, da so kar samoumevni. Vendar z zavedanjem tega, kar govorimo, lahko naredimo spremembo.
Poskušajte uporabljati enake komentarje z dečki in deklicami. Tudi deklica je lahko močna, deček pa nežen – in je to hkrati kompliment. Zavedajte se moči izrečenega. Bodite pozorni na stavke, v katerih omenjate: … dekleta delajo tako, za punce je značilno … ali pa fantje običajno … dečki vedno …
Poskušajte v enaki meri govoriti z deklicami in dečki. Starši se namreč pogosteje pogovarjajo z deklicami, zato te velikokrat kažejo večje govorne sposobnosti. Omogočite vsem otrokom dostop do knjig, filmov in drugih medijev, iz katerih lahko vidijo netradicionalno zavzemanje spolnih vlog. Razpravljajte z njimi o političarkah, izumiteljicah, matematičarkah, učiteljih, plesalcih in očetih, ki ostanejo doma, da skrbijo za otroke.
Po ogledu filmov, serij ali branju knjig se o njih z otroki tudi pogovorite o tem, kako so bili v zgodbi predstavljeni glavni liki. Je bila deklica v knjigi pogumna, močna in neustrašna ali je bila nežna, tiha in ubogljiva? Razložite jim, da lahko v medijih velikokrat vidimo popačene predstave žensk in moških, pojasnite, da družba velikokrat niti ni pozorna na spolne stereotipe, in se pogovorite o njihovem vplivu. Bolj ko bodo otroci razumeli vpliv negativnih spolnih stereotipov, bolje bodo opremljeni za spopadanje z njimi v prihodnosti.
Najpomembnejše …
Pojasnite otrokom, kako pomembno je, da poslušajo, komunicirajo in se vedejo enako do vseh oseb, ne glede na njihov spol. Spol ne določa tega, kar smo. Nič ni narobe, če ima deklica rada dojenčke in si želi postati učiteljica. Prav tako ni narobe, da ima deček rad igro z avtomobili in bi rad postal znanstvenik. Vsak si lahko sam izbere, kaj mu/ji je všeč, kaj bi rad/-a postal/-a in kaj si zares želi. Naša naloga je le, da ne omejujemo otrokovih možnosti glede na spol.
Viri
- Culhane, L. in Bazeley, A. (2019). Gender Stereotypes in Early Childhood – A Literature Review. The Fawcet Society. Dostopno na: https://www.fawcettsociety.org.uk/gender-stereotypes-in-early-childhood-a-literature-review.
- Ellemers, N. (2018). Gender Stereotypes. Annual Review of Psychology, 69. 275–98. doi.org/10.1146/annurev-psych-122216-011719
- Marjanovič Umek, L. (2011). Psihologija spolov: Podobnosti in razlike med deklicami in dečki, v Razvojna psihologija: Izbrane teme. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. 184-196. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
- Rose, A. (2019). Gender Differences vs Gender Stereotypes. Psychology today. Dosegljivo na:https://www.psychologytoday.com/gb/blog/between-us/201911/gender-differences-vs-gender-stereotypes
