Kako se razvija govor dojenčkov, malčkov in otrok

Še preden dojenčki spregovorijo, se učijo govora in sporazumevanja. Učijo se, da si ljudje z govorom sporočamo želje, misli, prepričanja in čustva, ter velikokrat že brez besed posnemajo ali pa bebljajo in vokalizirajo, kot da se vključujejo v pogovor odraslih.

Prvo občutljivo obdobje razvoja govora nastopi med prvim in tretjim letom starosti, ravno ko dojenčki in malčki spregovorijo prvo besedo. Natančneje, med malčkovim 16. in 20. mesecem ter med 24. in 30. mesecem pride do pomembnega skoka v razvoju besednjaka. Takrat lahko na dan usvojijo celo od 8 do 10 novih besed.

Slovenske raziskovalke (Marjanovič, idr., 2011) so ugotovile, da besednjak malčkov, starih od 11 do 14 mesecev, vključuje le medmete in samostalnike, po 19. mesecu pa se pojavijo nove besedne vrste – pridevniki, glagoli, prislovi, zaimki in členki. To pomeni, da so prve besede običajno:

      stvari v malčkovem okolju (»mama«, »noga«, »avto«, »oče«)

      socialna interakcija z drugimi (»da«, »ne«, »živijo«, »kuku«)

      medmeti (»hovhov«, »mijav«)

 

 

Kaj je povezano z razvojem govora otrok

Družinsko okolje je pomemben kontekst razvoja otrokovega govora. 

Sporazumevanje v družini, način vzgoje, izobrazba staršev ter socialnoekonomski status družine so nekateri od dejavnikov, ki so najbolj povezani z razvojem govora dojenčkov, malčkov in otrok.

 

Izobrazba staršev posredno vpliva na govorni razvoj

Slovenske (Fekonja, idr., 2005) in tuje raziskave kažejo, da se starši z višjo stopnjo izobrazbe z otrokom več pogovarjajo ter uporabljajo večji besednjak kot starši z nižjo izobrazbo. Prav tako ti starši otrokom več berejo, jih bolj spodbujajo k rabi jezika, z njimi pogosteje obiskujejo knjižnico, lutkovne predstave ter kino.

Tudi število knjig, ki jih imajo družine doma, je povezano z govornimi sposobnostmi malčkov. To najverjetneje pomeni, da starši, ki tudi sami več berejo in namenijo več sredstev za nakup knjig, tako vzgajajo tudi otroke.

Z izobrazbo so pogosto povezana tudi prepričanja staršev o pomembnosti spodbujanja otrokovega govornega razvoja. Starši, ki temu posvečajo več pozornosti, naj bi uporabljali bolj razvit besednjak, daljše izjave, njihovo branje pa je tudi bolj kakovostno. Starši, ki se jim zdi pomembno spodbujati otrokov govorni razvoj, bodo svoje malčke in otroke večkrat spodbujali k rabi gest, poimenovanj, odzivanj na dogajanje v okolju ter k vstopanju v dialog z drugimi.

 

Vzgoja

Način vzgoje lahko spodbuja ali zavira otrokov govorni razvoj. Bolj odzivni in čustveno spodbudni starši ustvarjajo za otroke tako okolje, ki spodbuja komunikacijo ter svobodno izražanje. To so starši, ki se verbalno in neverbalno odzivajo na otrokova čustva (denimo opazijo otrokovo stisko, veselje, jezo in se o teh čustvih tudi odkrito pogovorijo), otroka vključujejo v odločitve, se pogosto pogovarjajo z njim. Takšna vzgoja ne spodbuja le otrokovega razvoja besednjaka, ampak tudi razvoj pismenosti.

Kadar pa starši po nepotrebnem omejujejo otroka ter ga prekinjajo s svojimi težnjami po pozornosti, ne spodbujajo njegovega govornega razvoja. Starši, ki otroka omejujejo, ga ne upoštevajo pri odločitvah in se ne pogovarjajo o čustvih, lahko s svojim ravnanjem zavirajo otrokovo avtonomijo ter razvoj govornega razumevanja in izražanja.

 

 

Kako lahko spodbudimo govor svojega otroka?

V nadaljevanju je nekaj predlogov, kako lahko oblikujete spodbudno okolje za govorni razvoj svojega dojenčka in malčka.

 

Veliko se pogovarjamo

Pogostnost in kakovost govora z dojenčki, malčki in otroki lahko pozitivno vpliva na otrokov govorni razvoj. Zato je dobro, da lahko veliko otrokovih aktivnosti pospremimo s komentarji in vprašanji. Na primer, če otrok riše, se pogovarjamo o njegovi risbi. Vprašamo ga, kaj je narisal, zakaj je uporabil neko barvo, in ga spodbujamo, da nam poskuša čim več opisati in se z nami pogovarjati.

Pomembno je, da otroka vključujemo v pogovor in mu pri tem pomagamo. Lahko povzamemo otrokove izjave z več besedami, da pravilno zajamemo pomen, ki ga je želel povedati. Lahko mu postavljamo podvprašanja in ga spodbudimo k razmišljanju. Na primer, če se otrok pretvarja, da vozi avto, ga vprašamo: »Kam si namenjen/-a?« Kadar otroka kaj vprašamo, tudi potrpežljivo počakamo na njegov/njen odgovor. Tako dojenčku, malčku in otroku pokažemo, kako poteka dialog.

S svojim vedenjem lahko oblikujemo tudi model za vedenje. Če pred malčki in otroki beremo časopis, delamo nakupovalni seznam, si pri kuhanju pomagamo z receptom ali izpolnjujemo različne obrazce, kažemo, kje lahko najdejo informacije in kaj lahko počnemo med prostim časom.

 

Berimo skupaj

Pogostost glasnega branja z otrokom ima zelo pomemben vpliv na njegov govorni razvoj ter poznejše bralne spretnosti. Zato je pomembno, da si vzamemo čas in skupaj z malčki in otroki prebiramo slikanice ter beremo knjige, primerne za njihovo starost.

Med branjem je priporočljivo, da otroka vključimo v pripovedovanje in branje. Slikovni material v knjigah je odlično izhodišče, da otroka vprašamo, kaj se dogaja v slikanici, koga vidi, in da pokažemo na sličice v knjigi. S tem ohranjamo otrokovo pozornost. Malčka in otroka opazujemo, ko beremo, ga spodbudimo k samostojnemu pripovedovanju, pojasnjujemo nepoznane besede in ga tako spodbudimo h govoru in razmišljanju.

 

 

Otroke vključimo v vrtec

Priporočljivo je, da dojenčka in malčka vključimo v vrtec. To ima kompenzacijsko vlogo za vse dejavnike, ki lahko negativno vplivajo na otrokov govorni razvoj. Vrtec zmanjša razlike v govorni kompetentnosti otrok različno izobraženih staršev. To pomeni, da malčki, ki morda doma nimajo najbolj spodbudnega okolja, lahko v vrtcu ta primanjkljaj nadomestijo. S tem, ko se malčki in otroci v vrtcu družijo, se pogovarjajo, se vključujejo v različne aktivnosti, berejo, poslušajo in obiskujejo različne ustanove, se krepijo njihove govorne ter s tem tudi sporazumevalne zmožnosti.

 

 

Odzivamo se enako ter spodbujamo h govoru deklice in dečke

Med razvojem govora deklic in dečkov so manjše razlike. Vendar večina razlik med spoloma izvira iz zavajajočega prepričanja, da deklice govorijo več in tudi bolje od dečkov. Zato predvsem mame z nižjo izobrazbo bolj spodbujajo govorno izražanje deklic ter se z njimi več pogovarjajo. Ravno takšno ravnanje – da deklicam posvečamo več pozornosti, se z njimi več pogovarjamo – lahko poveča razlike v govornem razvoju deklic in dečkov.

Nujno je, da se zavedamo, da moramo otroku ne glede na spol omogočiti najbolj spodbudno okolje za govorni razvoj, kot zmoremo. To pomeni, da v komunikaciji z deklicami in dečki uporabljamo enako pogostost in kakovost vprašanj, komentarjev in dialogov.

 

Otrokom omogočimo priložnost za obisk knjižnice, predstav ter kina

Če je le mogoče, poskušamo dojenčkom, malčkom in otrokom omogočiti obisk knjižnice, gledališč in kina. V knjigah namreč pogosto najdemo besede in stavke, ki so bolj raznoliki kot naši vsakodnevni pogovori. S tem se malčki lahko učijo več besed, usvajajo pravila slovnice in pripovedovanja.

Predstave za dojenčke, malčke in otroke ter starostno primerni filmi so prav tako zanimiv način predstavljanja kulture, umetnosti, pripovedovanja, učenja besednjaka in slovničnih pravil. Tudi v Sloveniji imamo gledališča in skupine, ki igrajo za dojenčke in malčke. Nekatera od teh so:

      Gledališče za dojenčke in malčke AEIOU

      Lutkovna gledališča (Ljubljana, Maribor)

      Opera (Ljubljana, Maribor)

 

 

Ustvarimo spodbudno okolje 

Dobra komunikacija dojenčkom, malčkom in otrokom pomaga razvijati samozavest in dobre odnose z ljudmi. Vidimo, da lahko z nekaj znanja in truda pomagamo ustvariti spodbudno okolje za otrokov govorni razvoj. 

 

 

Viri

  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Javno zdravje, 2. 1‒20.
  • Marjanovič-Umek, L., Božin, N., Čermak, N., Štiglic, N., Bajc, S., & Fekonja-Peklaj, U. (2016). Early language development: Vocabulary comparison of Slovenian boys and girls. Sodobna pedagogika, 67(1), 1236.
  • Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U. idr. (2006). Otroški govor: Razvoj in učenje. Domžale: Izolit.
  • Fekonja, U., Marjanovič Umek, L., in Kranjc, S. (2006). Otrokov govorni razvoj v povezavi z njegovim spolom in izobrazbo staršev. Psihološka obzorja, 14(1). 53‒79.
  • Marjanovič‐Umek, L., Fekonja, U., Podlesek, A., & Kranjc, S. (2011). Assessing toddler language competence: Agreement of parents’ and preschool teachers’ assessments. European Early Childhood Education Research Journal, 19(1), 2143.

Nera Božin
Nera Božin je doktorica razvojne psihologije z velikim apetitom za nova znanja. Uživa v vlogi predavateljice, raziskovalke in mentorice, rada ustvarja in potuje.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×