Poškodbe v domačem okolju so veliko pogostejše, kot sploh mislimo. Odrgnine, padci, udarci, ureznine in resnejše poškodbe so zelo pogosti, sploh pri najmlajših in najstarejših članih gospodinjstva. Katere so najpogostejše poškodbe v domačem okolju, kako jih pravilno oskrbimo in kdaj je potreben posvet z zdravnikom? O vsem tem smo govorili z Žigo Hladnikom, dr. med., spec. družinske medicine.

 

 

Vzroki za nastanek najpogostejših poškodb v domačem okolju

 

Poškodbe, ki se zgodijo v domačem okolju, so največkrat rezultat nerodnosti ali nepozornosti. Izguba ravnotežja, zdrs ali neroden sestop so najpogostejši razlogi za nastanek udarnin, odrgnin, zlomov in zvinov. Prav tako se nam lahko zgodi, da si ob padcu poškodujemo tudi zobe.

 

Včasih so razlog za nastanek poškodb nepravilna raba domače opreme ali drugih pripomočkov. Zagotovo nas je večina kriva, da vatirane palčke tlačimo pregloboko v sluhovod. Tako lahko pride do poškodbe sluhovoda ali zamašitve ušesa, saj vata ostane v njem.

 

Pri delu doma ali v okolici doma nam lahko v oko zaide tudi tujek. Zato je pri obrezovanju dreves, košnji ali podobnih aktivnostih potrebna primerna zaščitna oprema (npr. zaščitna očala).

 

Kljub temu da so k nerodnosti in neprevidnosti bolj nagnjeni najmlajši člani družin ter starejši posamezniki, se lahko zaradi svoje aktivnosti resno poškodujejo tudi drugi odrasli.

 

 

Oskrba za najpogostejše poškodbe v domačem okolju

 

Dr. Hladnik svetuje: “V primeru, ko je poškodba v domačem okolju blage oblike, lahko velikokrat s hitro odzivnostjo in primerno oskrbo poskrbimo sami. Prav tako lahko ocenimo, ali je neka poškodba bolj resna in zato potrebuje zdravniško oskrbo.”

 

Rane in ureznine

 

Rane ločimo na površinske in globoke. Površinske so tiste, ki ne segajo skozi kožo in pri katerih se v globini ne vidijo mišice, tetive ali kosti. Površinske rane lahko oskrbimo sami. Praviloma ran ne razkužujemo z alkoholom ali drugimi pripravki. Najbolje je, če rano očistimo s sterilnim zložencem in sterilno fiziološko raztopino od znotraj navzven, če je mogoče, samo z enim potegom zloženca. Rano sterilno pokrijemo z obližem, ki diha. Tako omogočimo optimalne pogoje za celjenje.

 

“Zdravniško pomoč je smiselno poiskati, če se rana v tednu dni ne začne celiti, ima neprijeten vonj ali imamo bolezen, ki lahko oteži celjenje, kot sta sladkorna bolezen ali slaba prehodnost žil,” pove dr. Hladnik.

 

V primeru globokih ran, kjer so lahko mišice, tetive ali kosti vidne, je smiselna oskrba pri kirurgu oz. osebju splošne nujne medicinske pomoči. Zdravnik ob obisku rano po potrebi razširi in pregleda. Glede na obseg poškodbe lahko kirurg rano zašije, z njo pa lahko še poškodovano tetivo ali živec. Tako izboljša možnosti, da bo posledic poškodbe čim manj.

 

 

Odrgnine

 

V primeru odrgnin odprte rane pravilno razkužimo (z medicinskim razkužilom ali alkoholom, vedno od znotraj navzven, stran od rane), pokrijemo z gazo ali obližem in pustimo rani čas, da se zaceli. Prav tako lahko poskrbimo za hitro celjenje ran s posebnimi lekarniškimi mazili.

 

 

Udarnine

 

V primeru udarnin, kjer nastanejo podplutbe, lahko nanje položimo hladne obkladke. Ti pomagajo pri pomiritvi vnetja in poškodbe. Prav tako lahko v lekarni najdemo številne hladilne kreme, ki pomagajo pri zmanjšanju in hitrejšem celjenju udarnin.

 

Udarnine se celijo več tednov. Modrica s časom spreminja svojo barvo, od modrovijoličaste do rumenkastozelene, in običajno izgine v treh tednih.

 

Opekline

 

Opekline ločimo glede na vzrok, ki jo je povzročil. Lahko so kontaktne ob stiku z vročim predmetom ali povzročene z ognjem, elektriko in sevanjem. Opekline ločimo tudi glede na obseg telesa, ki ga prizadenejo, in na globino poškodbe, ki jo povzročijo.

 

“Za domačo oskrbo so primerne le manjše in površinske opekline, kjer je koža le pordela ali je prisoten manjši mehur, napolnjen z bistro tekočino. Mehurja praviloma ne predremo. Če se sam predre, pa ga pokrijemo s sterilno gazo,” opozori dr. Hladnik.

 

Opeklino oskrbimo tako kot druge rane. Čim prej jo splaknemo z mrzlo vodo in nanjo nanesemo kremo proti opeklinam ali kremo za hitro celjenje. V primeru, da je opeklina nastala zaradi izpostavljenosti soncu, so za to primerne tudi kreme po sončenju. Predvsem opečenega predela ne izpostavljamo sončnim žarkom in dovolimo, da se primerno zaceli ali zabrazgotini.

 

Opeklino je smiselno hladiti dalj časa, na primer pet do deset  minut, in to čim prej, da tako preprečimo napredovanje poškodbe v globino. Prej bomo začeli hladiti, manjša bo poškodba.

 

Žulji in krvavitve pod nohtom

 

Žulji nastanejo na mestih, kjer prihaja do dlje časa trajajočega drgnjenja ob kožo in se zato plasti kože posledično razslojijo. Žulja praviloma ne predremo, če pa ga že, to storimo sterilno, saj se pogosto vname. Zelo uporabni so posebni obliži z osrednjo odprtino, ki prizadeti del kože razbremenijo.

 

Krvavitve pod nohtom nastanejo, ko pride do poškodbe in izliva krvi pod noht, po navadi zaradi udarca ali stisnjenja. Najpogosteje se to zgodi, ko imamo pretesne tekaške ali pohodne čevlje, ko nam na prst pade kaj težkega ali brcnemo ob kaj trdega (npr. omara, zid). To zelo boli zaradi pritiska krvi, ki jo je dobro sprostiti s sterilno iglo skozi noht, kar lahko storimo tudi doma, če smo tega vešči. V nasprotnem primeru je potreben posvet z zdravnikom, ki nam oskrbi poškodbo.

 

 

Kdaj poklicati zdravnika?

 

Dr. Hladnik opozarja: “Klic zdravnika in obisk ambulante ali urgence je gotovo potreben, ko pride do večjih poškodb, pri katerih domača oskrba ne zadostuje oz. se stanje poškodbe ne izboljšuje.”

 

Poleg močnejših in večjih opeklin sem spadajo tudi zvini, zlomi in tujki v telesu (sluhovod, oko, usta, drugi deli telesa). Prav tako je pomembno, da stanje poškodovanca (če smo to mi ali druga oseba) še nekaj časa spremljamo. Včasih se namreč zgodi, da je stanje še naprej normalizirano, nato pa nastopijo vrtoglavice, omedlevice in druge težave, ki lahko nakazujejo na poslabšanje stanja.

 

Predvsem moramo biti pozorni na udarce v glavo in trebuh. Pri teh poškodbah lahko pride do poslabšanja stanja s časovnim zamikom. V primeru poslabšanja težav moramo poiskati strokovno pomoč. V takšnih primerih je klic zdravnika ali nujne medicinske pomoči več kot potreben.

 

 

Ko osebni zdravnik ni dosegljiv

 

Če se vam katera od naštetih težav zgodi pozno zvečer, med vikendom ali prazniki, lahko svoja vprašanja, kaj storiti in kam po pomoč, naslovite na naše Halo Doktor zdravnike. Ti vam bodo lahko prek video posveta ali telefonskega klica svetovali, ali lahko svoje poškodbe oskrbite sami in kako pri tem najbolje postopati.

 

Kdaj na urgenco?

 

Včasih malce podvomimo, ali je obisk urgence ob 20. uri res potreben in ali lahko neka težava počaka do naslednjega jutra ali je treba takoj do zdravnika. Takšne situacije so lahko zelo stresne, sploh ko gre za majhne otroke in starejše, kjer se lahko njihovo stanje hitro spremeni.

Preberite tudi

Kako ravnati ob odsotnosti zdravnika

Kaj storiti v primeru odsotnosti zdravnika in kako pridobiti informacije o nadomestnem zdravniku ali zobozdravniku?

Kdaj je obisk urgence potreben in kdaj ne

V zadnjem času se zaradi prezasedenosti urgenc vedno večkrat srečamo z računi za opravljene zdravstvene storitve na urgenci. Kako se izogniti neprijetnim situacijam in kdaj je obisk urgence dejansko potreben?

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×