Že dlje časa spremljamo vse večje potrebe po specialističnih zdravstvenih storitvah. Hkrati s potrebo se zanje povečuje čakalna doba, ki ponekod presega eno leto. Sistemskih težav posamezniki ne moremo reševati. Zdravstvena oskrba in vprašanja kako jo pridobiti, ko je potreb veliko, razpoložljivosti malo, čas pa omejen, pa vseeno ostajajo.
Kako deluje javni zdravstveni sistem?
Javni zdravstveni sistem v Sloveniji temelji na participatornem zdravstvu. To pomeni, da iz različnih virov prispevamo k financiranju zdravstvenih storitev, osebja in opreme vsi državljani. Zdravstvo je v Sloveniji financirano na dva načina:
- iz vplačanih dajatev (prispevkov ZZZS), ki jih kot sredstva prejmeta Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter z njimi pokrivata strošek osnovnega zdravstvenega varstva;
- iz vplačanih zneskov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga imamo sklenjenega z eno od treh slovenskih zdravstvenih zavarovalnic (Generali, Triglav in Vzajemna).
S sredstvi, ki so na voljo, lahko ZZZS in zavarovalnice preračunajo, koliko in katere storitve bo mogoče kriti v prihajajočih mesecih, medtem ko se poročila in projekcije v večini primerov pripravljajo za naslednje koledarsko leto (primer: Konec leta 2019 je ZZZS pripravil načrt financiranja za leto 2020.). Pomembno je omeniti, da določena financiranja neposredno omogoča tudi Ministrstvo za zdravje, ta so po navadi investicijske narave in obravnavana kot dodatna vlaganja (npr. za obnovo infrastrukture, nabavo dodatne opreme).
Zakaj prihaja do dolgih čakalnih dob?
Dogaja se, da zaradi naše demografike (števila zaposlenih, ki plačujejo prispevke, višine in števila vplačanih dopolnilnih zavarovanj) ter števila oseb, ki potrebujejo obsežno zdravstveno oskrbo (zahtevnejša diagnostika, operacije, daljša zdravljenja, jemanje več zdravil ipd.), sredstva ne zadoščajo. Posledično morajo zdravstvene ustanove sredstva gospodarno razporediti, če ne želijo zapasti v obsežne dolgove. Podamo lahko primer, ki se dogaja za različne specialistične preglede in operacije:
Primer zdravstvene oskrbe: V bolnišnici izvajajo splošni kirurgi operacije krčnih žil. ZZZS lahko zagotovi sredstva za zgolj 20 operacij na mesec, kar je približno ena na delovni dan. Bolnišnica ima v prvih šestih mesecih večje število pacientov, ki potrebujejo operacijo, od predvidenega. V povprečju je bolnišnica opravila 30 operacij na mesec, kar pomeni, da je sedaj zadolžena za strošek 10 operacij na mesec. Če se bolnišnica želi izogniti dolgu in neplačanim storitvam, mora v naslednji polovici leta opraviti zgolj 10 operacij na mesec. To pomeni, da morajo pacienti dlje časa čakati, saj datumov za operacijo ni na voljo.
Druga možnost, zaradi katere nastanejo daljše čakalne dobe, je razpoložljivost samih specialistov. V nekaterih primerih je enostavno premalo specialistov določene specializacije, da bi pokrivali vse paciente, ki potrebujejo njihova specialna znanja. Javni razpis specializacij sicer objavi Zdravniška zbornica Slovenije, financiranje zagotavlja Ministrstvo za zdravje, potrebe pa izraža posamezna zdravstvena ustanova (bolnišnica, klinični center, zdravstveni dom ipd.).
Število mest za specializacije je tudi tu omejeno glede na razpoložljiva sredstva. Če zdravnika specialista ne bo mogoče, glede na stroške, primerno usposobiti za obdobje več let in pozneje tudi zaposliti, potem se mesta ne razpiše.
Dodatna zdravstvena zavarovanja in samoplačniške storitve
Žal posamezniki ne moremo reševati težav, s katerimi se sistemsko srečujemo v zdravstvu, saj je to naloga pristojnih institucij. Kar lahko še sami storimo, da dodatno poskrbimo za hitrejšo zdravstveno oskrbo, je, da kombiniramo med javnim in samoplačniškim zdravstvenim sistemom, v odvisnosti od čakalnih dob in razpoložljivosti.
Na tem mestu je dobro, da razlikujemo med:
- javnim zavodom (to so zdravstveni domovi in bolnišnice, ki se v celoti financirajo iz javnih sredstev);
- zasebnim zavodom s koncesijo (tu ima zdravstveni izvajalec sklenjeno pogodbo z ZZZS za izvajanje določenih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev, določene pa izvaja samoplačniško);
- zasebnim zavodom brez koncesije (tu izvajalec izvaja storitve izključno samoplačniško).
Prav tako se lahko zasebni zavodi odločijo za sodelovanje z zavarovalnicami. Te namreč nudijo dodatna zdravstvena zavarovanja, ki omogočajo zavarovancem hitrejšo obravnavo takrat, ko javni sistem ne omogoča storitev v najkrajšem času. S tem razbremenijo čakalne dobe v javnih zavodih in omogočajo razporeditev pacientov tudi v zasebnih zavodih.
—
Pomagamo se vam izogniti čakalnim vrstam, tako da vas povežemo s preverjenimi izvajalci samoplačniških zdravstvenih storitev v vaši regiji. Kliknite na storitev in oddajte neobvezujoče povpraševanje za izbrano zdravstveno oskrbo:
- Fizioterapija
- Ortopedija
- Magnetan resonanca
- UZ (ultrazvok) abdomna
- Dermatologija
- UZ (ultrazvok) vratnih žil
- Kardiologija
- EMG Elektromiografija
—
Participativno zdravstvo in iskanje rešitev za zdravstveno oskrbo
Reševanje težav zdravstva v Sloveniji seveda ni naloga posameznikov v družbi, lahko pa poskrbimo, da smortno koristimo zdravstvene storitve na različnih mestih in tako pridemo do hitre in dobre obravnave. S tem zmanjšamo naše bolniške odsotnosti, skrajšamo čas rehabilitacije in si damo možnost, da zdravstvene težave učinkovito in hitro odpravimo, brez poznejših zapletov.
