Kako izbrati pediatra ob rojstvu otroka?

 

Po porodu otroka nas poleg nege novorojenčka čaka kar nekaj administrativnih zadev. Najprej je treba vložiti zahtevo za rojstni list oz. pridobitev EMŠO številke, kar se navadno opravi kar v porodnišnici, takoj ob prihodu domov pa morajo novopečeni starši poklicati tudi patronažno sestro, ki jim olajša prve dni z novorojenčkom. 

 

Patronažna sestra preveri, kako nam gre od rok previjanje in hranjenje novorojenčka, kako poteka materina čišča, svetuje in nam je v pomoč pri dojenju ter osnovni skrbi za dojenčka.

 

Obisk pri pediatru

 

Klic v zdravstveni dom

 

Ob prihodu iz porodnišnice starši pokličejo v najbližji zdravstveni dom in novorojenčka naročijo na prvi sistematski pregled pri pediatru, ki se opravi v roku enega meseca po otrokovem rojstvu. Starši se seveda lahko odločijo tudi za pediatre, ki niso v neposredni bližini bivanja, pomembno je le, da ti še opredeljujejo. Seznam pediatrov se lahko najde na strani zdravstvenega doma v kraju, kjer živite z novorojenčkom. (ZD Kranj, ZD Ljubljana, ZD Maribor, ZD Celje, ZD Novo mesto, ZD Koper) Lahko pa izberete samoplačniški pregled. Seznam izvajalcev najdete tukaj.

Med čakanjem na pregled starši izpolnijo obrazec M-DČ na strani eUprave, s katerim otroka prijavijo v obvezno zdravstveno zavarovanje in tako zanj pridobijo zdravstveno kartico.

 

Kako je videti obisk pri pediatru?

 

Pediater je zdravnik, ki je končal specializacijo iz pediatrije in je usposobljen za celostno obravnavo populacije v razvojnem obdobju od rojstva pa do 19. leta z vsemi njenimi specifičnimi potrebami, kot jih imajo dojenčki, otroci ter mladostniki.

 

Pred pregledom je dobro upoštevati nekaj navodil. Otroka primerno oblečete, da ga lahko na pregledu hitro in brez težav slečete. S seboj je dobro imeti več tetra-pleničk, saj vanje zavijete otroka, da po slačenju ni gol. Ker se otroci med pregledom lahko tudi polulajo, je dobro vzeti še kakšno dodatno plenico. Otroka lahko zavijete tudi v odejico. Zaradi trenutnih razmer (covida-19) je lahko na pregledu prisoten le eden od staršev, žal za oba pri pediatru ne bo prostora.

 

Ob prihodu k pediatru bo dojenček dobil svoj zdravstveni karton, kamor se bodo vpisovale vse bolezni med odraščanjem in podatki o cepljenjih. Pediatra zanimajo tudi morebitne bolezni, prisotne v družini, kako sta potekala nosečnost in porod ter kakšno je bilo poporodno dogajanje (dojenje in odvajanje) v porodnišnici in doma. Starši opišejo hranjenje, odvajanje in vedenje otroka (spanje, ali ima otrok krče, ali poliva in podobno). Preveri tudi, ali otrok že jemlje vitamin D, ki ga navadno predpišejo že v porodnišnici. Otroka se ponovno stehta, izmeri obseg glavice in telesno višino. Pediater poda tudi ustreznost napredovanja na teži in rasti. Na prvem pregledu pediater oceni tudi delovanje vseh organskih sistemov, gibalni razvoj, telesne reflekse in dojenčkovo obnašanje.

 

 

Kako pogosto k pediatru?

 

V prvem letu otrokovega življenja se pediatra obišče na vsake tri mesece. Po zakonu imajo dojenčki v Sloveniji pravico do sistematskega pregleda v starosti enega, treh, šest, devet, dvanajst in osemnajst mesecev ter v starosti od treh do pet let. Obenem pa se izvaja tudi obvezno cepljenje, predpisano s programom. Obstajajo tudi namenski pregledi, ki se izvajajo v starosti dveh mesecev, po sistematskem pregledu in pred vstopom v vrtec. Namenske preglede lahko opravi medicinska sestra ali zdravnikov tim.

 

  • 1. mesec: Pregledata se materinska knjižica in odpustnica iz porodnišnice, preverijo se osebna otrokova anamneza (dedne bolezni v družini, odvisnosti, kronične bolezni, zdravstvene težave in podobno), socialna anamneza (družinski in stanovanjski standard, izobrazba staršev), somatski status (presejalni testi – telesna teža, višina, obseg glave in prsnega koša, ocena vida in sluha, Denverski razvojni presejalni test, razvojni nevrološki status, morebitne porodne okvare in razvojne nepravilnosti, laboratorij in ocena kontraindikacij za cepljenje) ter zdravstvena vzgoja (svetovanje glede prehrane, nege, povijanja, spanja, psihičnega razvoja). Ob zaključku pregleda pa se postavijo morebitne diagnoze, napišejo recepte ter pripravijo napotnice za nadaljnjo obravnavo in UZ kolkov. Določi se datum se naroči za naslednji sistematiski in namenski pregled ter cepljenje.
  • 3. mesec: Pregleda se zdravstvena dokumentacija, nato pa se pogovori o otrokovem splošnem počutju, morebitnih težavah in podobno. Ponovno se preverita somatski status (presejalni testi – telesna teža, višina, obseg glave in prsnega koša, ocena vida in sluha, Denverski razvojni presejalni test, razvojni nevrološki status, odkrivanje porodnih okvar, UZ kolkov, laboratorij, kontraindikacije za cepljenje) ter zdravstvena vzgoja (svetovanje glede prehrane, preprečevanja avitaminoz, nege, povijanja, spanja, psihičnega in motoričnega razvoja). Pregled se zaključi ter izdajo se morebitni recepti in napotnice. Sledi cepljenje po republiškem imunizacijskem programu.
  • 6. mesec: Pregleda se zdravstvena dokumentacija in se pogovori o otrokovem splošnem počutju, razvoju, in morebitnih težavah in podobno. Ponovno se preverita somatski status (presejalni testi – telesna teža, višina, obseg glave in prsnega koša, ocena vida in sluha, Denverski razvojni presejalni test, odkrivanje morebitnih razvojnih nepravilnosti sečil, ocena krvne slike, celoten somatski status in laboratorij, kontraindikacije za cepljenje) ter, zdravstvena vzgoja (svetovanje glede prehrane, preprečevanja avitaminoz, nege, povijanja, spanja, psihičnega in motoričnega razvoja). Pregled se zaključi, izdajo se morebitni recepti in napotnice. Sledi cepljenje po republiškem imunizacijskem programu.
  • 9. mesec: Pregleda se zdravstvena dokumentacija in poda navodila staršem. Ponovno se preverita somatski status (presejalni testi – telesna teža, višina, obseg glave in prsnega koša, ocena vida in sluha, Denverski razvojni presejalni test, razvojni nevrološki status, celoten somatski status in laboratorij) ter zdravstvena vzgoja (svetovanje glede prehrane, preprečevanja avitaminoz, spanja, nege, psihičnega in motoričnega razvoja), nato se pregled zaključi.
  • 12. mesec: Pregleda se zdravstvena dokumentacija in poda navodila staršem. Pri osebni anamnezi se preverijo otrokov razvoj, težave, razgovor o premagovanju ločitvenega strahu, kakšno je privajanje na kahlico, preventiva kariera in podobno. Ponovno se preverita somatski status (presejalni testi – telesna teža, višina, obseg glave in prsnega koša, ocena vida in sluha, Denverski razvojno presejalni test, razvojni nevrološki status, celoten somatski status in laboratorij, ocena stranskih pojavov po cepljenju) ter zdravstvena vzgoja (svetovanje glede prehrane, nege, preprečevanja avitaminoz, spanja, psihičnega in motoričnega razvoja). Pregled se nato zaključi terin napišejo morebitni recepti in napotnice. Sledi cepljenje po republiškem imunizacijskem programu.
  • 3 leta: Sistematski psihološki pregled (preverjajo se težave v otrokovem osebnostnem in psihomotornem razvoju), pregled zdravstvene dokumentacije in osebne anamneze (otrokovo splošno počutje, trma, otrokovo počutje v vrtcu, otrokov tek, močenje postelje, odvajanje blata), somatski status (presejalni testi – telesna teža, višina, obseg glave in prsnega koša, ocena vida in sluha, Denverski razvojni presejalni test, orientacijski nevrološki status, kontrola vida, Adamsov test predklona, meritev krvnega tlaka, ocena krvne slike, ocena funkcije sečil, blato na parazite, laboratorij). Ob zaključku pregleda se izdajo morebitne napotnice in napišejo recepti, nato pa sledi cepljenje po republiškem imunizacijskem programu.
  • 5 let: Opravi se preventivni logopedski pregled, pregled zdravstvene dokumentacije in osebne anamneze (otrokovo splošno počutje, razgovor o otrokovem razvoju in počutju, odnosu z vrstniki, razgovor o igrah in zdravem načinu življenja) ter somatski status (presejalni testi – telesna teža, višina, obseg glave in prsnega koša, Denverski razvojni presejalni test, kontrola vida in kontrola sluha, orientacijski nevrološki status, kontrola vida, Adamsov test predklona, meritev krvnega tlaka, ocena krvne slike, ocena funkcije sečil, meritev nivoja holesterola v krvi, laboratorij). Ob zaključku pregleda se izdajo morebitne napotnice in napišejo recepti, sledi cepljenje po republiškem imunizacijskem programu.

 

 

Kar pogumno!

 

Otroci v svojih prvih mesecih še ne zmorejo povedati, kaj bi želeli, prav tako so včasih v stiski tudi starši. Vendar kar pogumno! Pediater je tam zato, da staršem svetuje, kadar imajo vprašanja o otrokovem zdravju, razvoju in obnašanju. Zato je potrebno, da so starši v vseh rizičnih obdobjih pozorni na vsako posebnost, saj ima vsako obdobje specifične zahteve, ki jih ne moremo obravnavati enako.

 


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Kako spodbuditi razvoj govora otrok?

Naši malčki spregovorijo prve besede že okoli prvega leta starosti, a njihova komunikacija z okolico poteka že vse od rojstva. Kako spodbudimo razvoj govora pri otrocih in zakaj je to tako pomembno, si lahko preberete v prispevku dr. Nere Božin.

Porodniški dopust; kako ga uveljaviti?

Porodniški dopust ali materinski dopust je čas, namenjen družini, da se pripravi na prihod otroka. Novorojeni družinski član potrebuje prav v prvih dneh veliko nege in varstva. Država zato priznava pravico do materinskega dopusta za zagotavljanje čim boljših pogojev ob rojstvu otroka in po njem.

Psihomotorični in psihosocialni razvoj otroka
Psihomotorični in psihosocialni razvoj otroka
Otroci
Psihologija
Življenjski slog

Urška Kužner se je tokrat poglobila v psihomotorični in psihosocialni razvoj otrok do 6. leta starosti. Kdaj otrok prehaja med različnimi razvojnimi mejniki in kdaj razvoj odstopa od normalnega? Več v spodnjem prispevku.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×