Človeško telo (razen izjeme menstrualnega cikla), ne krvavi. Da bi prišlo do krvavitve, mora biti prisoten patološki dejavnik, ki jo sproži. Mišljenje ljudi, da je krvavitev v ustni votlini normalen pojav na stara leta (ali pa tudi prej), ne drži. Za zdravje ustne votline lahko veliko naredite sami, poleg rednega umivanja zob z zobno krtačko, uporabo zobne nitke in medzobne ščetke, pa so pomembne tudi redne kontrole pri zobozdravniku.
Parodontalna bolezen
Parodontalna bolezen je kronično vnetje obzobnih tkiv, to so tkiva, ki omogočajo, da je zob vpet v kost. Povzročajo jo bakterije, z njihovim kopičenjem na zobeh pa nastajajo mehke zobne obloge (plak), kjer so ugodni pogoji za razmnoževanje. Če zobnih oblog in zobnega kamna redno ne odstranjujemo, lahko že v nekaj dneh pride do vnetja dlesni. Dlesen postane rdeča, otekla in na dotik zakrvavi. Postopno z napredovanjem bolezni propadajo tudi ostala obzobna tkiva, ob zobeh se pojavijo obzobni žepki, zobje postanejo na videz daljši, pojavi se zadah iz ust, zobje se pričnejo majati in na koncu lahko izpadejo. Večina ljudi pogosto misli, da je parodontalna bolezen dedna in imajo pač ‘slabše zobe’, ne vedo pa, da so glavni krivec bakterije, ki se nabirajo v mehkih in trdih zobnih oblogah. Začetno vnetje se lahko pokaže že pri mlajših osebah.
Kako nastane parodontalna bolezen?
V prvi fazi bolezni govorimo o gingivitisu oz. vnetju dlesni, kjer pride do spremembe v barvi dlesni. Dlesen se iz zdrave svetlo rožnate barve zaradi vnetja obarva v temno rdeče odtenke, pojavita pa se tudi oteklina in krvavitev. Na zobeh in medzobnih prostorih se pojavita plak in zobni kamen.
Gingivitis lahko napreduje tudi v vnetje pozobnice, kar povzroči razkroj povezave zobne korenine s čeljustno kostjo. Takšen propad obzobnih tkiv lahko brez večjih težav poteka leta ali celo desetletja.
Katere sistemske bolezni lahko poslabša parodontalna bolezen?
Pri parodontalni bolezni pa vnetje napreduje do te mere, da postane mehka stena obzobnega žepa kronično vneta. Zobje se pričnejo majati, se navidezno podaljšajo, podaljšajo se obzobni žepki. Pri hudi obliki bolezni se pojavijo tudi boleče gnojne otekline in če se ne ukrepa pravočasno, lahko zobje tudi izpadejo.
Skozi kronično vneto steno v kri vstopajo bakterije in njihovi strupi, ki nastanejo ob vnetju. Prehajanje bakterij v krvni obtok je še posebej povečano med jedjo in pri ščetkanju zob. Zaradi izločanja bakterij in njihovih strupov v krvni obtok lahko parodontalna bolezen vpliva na nastanek ali na poslabšanje nekaterih sistemskih bolezni. Z raziskavami je dokazano, da so parodontalni bolniki izpostavljeni večjemu tveganju za poapnenje krvnih žil, kar vodi v večjo verjetnost za srčno in možgansko kap. Sladkorni bolniki s parodontalno boleznijo težje kontrolirajo nivo glikoziliranega hemoglobina, prav tako lahko ženske s parodontalno boleznijo, pogosteje kot zdrave ženske, rodijo prezgodaj, novorojenčki pa imajo nižjo porodno težo in pogostejše možganske okvare. Dokazana pa je tudi povezava med parodontalno boleznijo in pljučnimi obolenji, predvsem pri starejših ljudeh, ki se srečujejo z vnetjem zobnih tkiv.
Znaki parodontalne bolezni, ki jih ne smemo zanemariti:
- krvavitev iz dlesni med ščetkanjem in nitkanjem zob;
- sprememba barve dlesni iz rožnate v rdečo ali celo v vijolično;
- otekla in nabrekla dlesen;
- gnojni žepi ob zobeh in zadah, ki je prisoten že dlje časa;
- odmikanje dlesni;
- pojav razmikov med zobmi in
- majavost zob.
Zdravljenje parodontalne bolezni
Izjemnega pomena je zgodnje odkrivanje vnetij obzobnih tkiv in s tem pravilno vzdrževanje ustne higiene in odstranitev trdih zobnih oblog. Kadar propade tudi ostalo obzobno tkivo (parodontitis), pa zobozdravnik izvede luščenje in glajenje zobnih korenin. S kirurškim posegom se dlesen odmakne od zobne korenine, s površine korenine pa se očisti biofilm bakterij, zobni kamen in nekrotični del cementa. S tem se zmanjša vnetje obzobnih tkiv in globina obzobnih žepov. Tudi po kirurškem zdravljenju je nujno redno odstranjevanje bakterijskega biofilma in obzobnih žepkov v nekajmesečnih presledkih.
Rak ustne votline
Rak ustne votline predstavlja skoraj polovico vseh rakov, ki se pojavljajo na področju glave in vratu. Med malignimi tumorji je najpogostejši sluznični ploščatocelični karcinom, ki je največkrat povezan s čezmernim uživanjem tobaka in alkohola. Manj kot 10 odstotkov malignih obolenj v ustih odpade na ostale rake: melanome, limfome in sarkome. Moški obolevajo za rakom ustne votline in žrela dvakrat pogosteje kot ženske, večina obolelih je starejših od 50 let.
Rak ustne votline v začetni fazi ne boli, prav tako ne povzroča večjih težav. Nikakor ne spreglejte prvih znakov, ki so zatrdline v sluznici ustne votline, ki jih lahko otipamo, razjede ali belkaste in rdečkaste spremembe na sluznici. Rak v sluznici dolgo časa ne boli in raste zelo počasi, lahko nekaj mesecev ali nekaj let.
Najboljša kombinacija: skrb za ustno higieno in zavarovanje za zobe
Skrb za ustrezno higieno je najučinkovitejši dejavnik preprečevanja vnetja obzobnih tkiv. Zdravstveno zavarovanje Zobje+ krije tudi samoplačniške zobozdravstvene storitve preventive in protetike. Ob diagnozi raka ustne votline s potrebo po protetiki pa se izplača denarno nadomestilo za storitve zobne protetike.