Zobna gniloba je posledica bakterijske razgradnje zobnih tkiv in se lahko začne razvijati že takoj po izrastu prvega zoba v ustih, torej že zgodaj pri otrocih. Proces zobne gnilobe se začne v zobnih oblogah, ki pokrivajo površino zoba, zanimivo pa je, da so nekateri ljudje do nje bolj dovzetni, nekateri pa manj. Več o zobni gnilobi oziroma kariesu nam je povedala Anja Siegl, dr. dent. med., iz Zobne ordinacije Anja Siegl.

 

Kaj najpogosteje povzroči zobno gnilobo

Kot pojasnjuje dr. Sieglova, je zobna gniloba posledica bakterijske razgradnje zobnih tkiv, in sicer gre za propadanje trdih zobnih tkiv zaradi kislih bakterijskih produktov presnove ogljikovih hidratov. Zobna gniloba ali zobni karies torej nastane, ko je demineralizacija trdih zobnih tkiv zaradi delovanja kislin kot posledice bakterijske presnove intenzivnejša od remineralizacije. Ta proces se začne v zobnih oblogah, ki pokrivajo površino zoba.

 

 

Pri kom je zobna gniloba pogostejša

»V nekaterih primerih, ko imamo genetsko oslabljeno zobno sklenino ali zobovino, je lahko nastanek zobne gnilobe hitrejši in tudi hitreje napreduje že pri otroku. Prav tako je tudi pri odraslih, nekateri posamezniki so lahko bolj dovzetni zanjo, nekateri pa precej manj. Kar se tiče razlike pri nastanku kariesa med moškimi in ženskami, so si študije nasprotujoče,« pojasnjuje zobozdravnica, ki hkrati poudarja, da stvari lahko najbolj poslabšamo sami. 

 

Najbolj s tem, če sladkarije in sladke pijače uživamo nenehno, torej večkrat na dan ali celo tudi ponoči ‒ tako je izpostavljenost škodljivim učinkom stalna. Zaradi tega je demineralizacija trdih zobnih tkiv potem še intenzivnejša.

 

Je dovolj redna ustna higiena, da zobno gnilobo preprečimo ali vsaj ustavimo?

Dr. Sieglova temu pritrjuje. Pravi sicer, da redna ustna higiena, mehansko čiščenje in uporaba zobnih past s fluoridi niso edina stvar. So pa največ, kar lahko poleg izogibanja oziroma čim redkejšega uživanja sladkarij in sladkih pijač lahko naredimo sami. Pomembne so tudi redne kontrole pri zobozdravniku, a ob tem še enkrat poudarja: »Noben obisk zobozdravnika ne more nadomestiti preventive doma, lahko pa preventivni ukrepi v zobni ordinaciji k temu zelo veliko pripomorejo.«

 

 

Zobna gniloba pri otrocih

Tako pri otrocih kot tudi pri odraslih se začne zobna gniloba razvijati zaradi zastajanja zobnih oblog na površini zoba, kjer nato pride do demineralizacije. Vzrok za to je seveda nezmožnost očistiti obloge in naša prehrana. Ob redni prehrani, ki se na zobe bolj lepi (denimo ogljikovi hidrati in sladkarije), so še dodatno ustvarjeni pogoji za škodljivo delovanje bakterij.

 

Kot poudarja dr. Sieglova, so posebno nevarne tudi sladke pijače, saj imajo že same po sebi kisel pH, kar še dodatno povzroči demineralizacijo. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da je vnos teh pijač lahko dolgotrajen, torej večkrat na dan. Tako je zobna površina izpostavljena nenehnemu škodljivemu delovanju.

 

»Zato je tako pomembna temeljita in pravilna ustna higiena. Škoda bo torej manjša, če po uživanju tovrstne hrane otroku temeljito očistimo zobe.« Dr. Siegl tu poudari, da naj bodo sladkarije pri otrocih izjema, kot priboljšek, naj bo to enkratno, ne večkrat na dan. »Tako bomo otroku ne le preprečili nastanek zobnega kariesa, ampak mu bomo tudi privzgojili zdrave navade za vse življenje,« poudarja zobozdravnica.

 

 

Zdravljenje zobne gnilobe

Zobozdravnik najprej oceni napredovanje zobne gnilobe. Če zobni karies še ni napredoval, se lahko ta zdravi z redno in temeljito higieno zob. Svetovana sta umivanje s fluoridno pasto in redna uporaba zobne nitke. Če je stanje zobne gnilobe napredovano, ga lahko zobozdravnik zaustavi s fluoridnimi in drugimi remineralizacijskimi premazi. Če je zobna gniloba napredovala do takšne mere, da je zob močno poškodovan, se ga je treba lotiti s svedrom.

 

Vsekakor pa razlikujemo zobno gnilobo pri mlečnih in stalnih zobeh. Dr. Sieglova pojasnjuje: »Pri prvih lahko napreduje hitreje, zato so še pomembnejše temeljite in redne kontrole pri zobozdravniku in pa seveda preventiva, da do tega sploh ne bi prišlo. Stalni zobje so zaradi same zgradbe nekoliko odpornejši, vendar ob zanemarjanju že omenjenega nič manj dovzetni za nastanek zobne gnilobe.«

 

 

Posledice zobne gnilobe

»V najboljšem primeru bomo zaradi zobne gnilobe imeli na zobeh kakšno temno ali svetlo liso, omejeno na sklenino, kot posledico demineralizacije. Če se to pravočasno zaustavi, zobna gniloba ne bo napredovala. V najslabšem primeru pa lahko zaradi zobnega kariesa, če je močno napredoval in bil nezdravljen, tudi izgubimo zobe,« za konec poudarja zobozdravnica.


Sabina Leskovec
Sabina Leskovec se že več kot 15 let kali v novinarskih vodah. Vedno na lovu za novostmi, zanimivimi ljudmi, zgodbami, dogajanjem doma in po svetu. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Kako se pripraviti na zobozdravniški pregled?

Nemalo ljudi se obiska pri zobozdravniku iz takšnih ali drugačnih razlogov boji. Posledično se neradi odločijo za obisk in pregled pri zobozdravniku. Koristne nasvete, kako se pripraviti na zobozdravnika, je z nami delila Maša Jenčič, dr. dent. med.

Modrostni zob: Ali je puljenje vedno potrebno?

Modrostni zob ali »osmica« izraste kot zadnji zob, ponavadi med 17. in 25. letom starosti. Ker modrostni zobje večinoma izrastejo zadnji, lahko pacientom povzročajo nemalo težav.

Moj zobozdravnik: Izbira in koriščenje zobozdravstvenih storitev

V tokratnem članku se posvečamo izbiri in menjavi zobozdravnika ter kdaj nas lahko obisk pri njemu udari po žepu.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×