Krčne žile ostajajo pomembna tema za ČakalneDobe.si O krčnih žilah smo že veliko pisali letos spomladi. Zdaj, ko je poletja mimo in so posegi zaradi padca temperatur ponovno možni, želimo posvetiti še nekaj časa tej pomembni temi.
Krčne žile so zelo razširjenje, a premalo obravnavane
Krčne žile ali obolenje ven so ena izmed najbolj razširjenih obolenj v naši družbi. Kar 80 % zahodnega prebivalstva se v življenju sreča s krčnimi žilami, od tega je 60 % žensk. Prvi znaki obolenja so otečene in težke noge z vidnimi mrežastimi žilicami. Pri zgodnjih znakih krčnih žil sta pomembni dobra preventivna oskrba in redni pregledi ožilja z ultrazvokom.
Od zgodnjih znakov krčnih žil do razjed
Krčne žile se lahko sprva kažejo kot zgolj estetsko neprijetne popokane kapilare in neprijetna, rahla bolečina v nogah. Čez čas, predvsem če je naša fizična aktivnost nizka in če večino časa preživimo v sedečem položaju, se lahko krčne žile razvijejo do stopnje izbočenih ven, ki bolijo tako ponoči kot tudi čez dan.
V primeru, da kljub bolečini ne ukrepamo z obiskom specialista, se lahko te zaradi izostajanja krvi v spodnjih okončinah razvijejo v razjede. Ob venskem popuščanju je tudi večja nevarnost venske tromboze v globokih venah, kar lahko povzroči nastanek pljučne embolije in smrti.
Težav pri čakalnih dobah za operacije ni videti konca
Žal se dogaja, da oboleli pacienti prepozno ukrepajo, bolezen pa nemoteno napreduje in povzroča vedno večje nelagodje. Dolge čakalne dobe za preglede in posege prav tako ne olajšajo stiske tistih, ki imajo krčne žile. Pričevanja pacientov kažejo na to, da se marsikdo odloči za samoplačniško zdravljenje, saj je čakanje na specialiste neprimerno krajše.
Kakšne so možnosti za paciente
Krčne žile je treba redno zdraviti, saj ko enkrat venske stene popustijo, se njihova prožnost nepovratno izgubi. Nekateri se že pri zgodnjih znakih odločijo za redne ultrazvočne preglede ožilja nog, pri čemer specialisti in splošni zdravniki spremljajo stanje žil in napredovanje bolezni.
Na podlagi izvidov nam lahko zdravniki svetujejo različne oblike zdravljenja:
- flebektomija: primerna zgolj za površinske žile,
- sklerozacija: s pomočjo vbrizgavanja posebne tekočine lahko odstranimo večje in manjše žile,
- laserski posegi: s pomočjo posebnega laserskega posega poškodovano žilo v celoti odstranimo.
Vsak izmed posegov ima svoje prednosti in slabosti, o katerih se pred konkretno odločitvijo vedno pogovorite s svojim specialistom ali osebnim zdravnikom.
Kakšne so možnosti v javnem zdravstvu?
Po zadnjih podatkih NIJZ so čakalne dobe s stopnjo nujnosti REDNO v povprečju za operacijo krčnih žil 425 dni, za sklerozacijo krčnih žil pa 297 dni. Za flebektomijo krčnih žil je iz trenutnih čakalnih dob razvidno, da storitev nudi 11 zdravstvenih ustanov, katerih čakalne dobe so v povprečju leto dni.
NIJZ prav tako poroča, da je za operacijo krčnih žil skupno število trenutno čakajočih preko 6000, od tega jih več kot 5000 čaka pri stopnji nujnosti redno, nekaj več kot 1000 pri stopnji hitro, napotnico s stopnjo nujnosti »Zelo hitro« pa ima 80 oseb. Ta podatek je skrb vzbujajoč tudi zato, ker presega dopustno čakalno dobo.
Razlogov za to je več, predvsem sta težava že omenjeno visoko število obolelih oseb in pomanjkanje kirurgov iz stroke, ki bi posege lahko opravljali.
V primeru, da je stanje naših žil še dovolj dobro, in če so bolečine znosne, se seveda predlaga čakanje na razpoložljiv termin za operacijo. V Sloveniji se z operacijami krčnih žil ukvarjajo številni javni in zasebni centri s koncesijo, kjer boste lahko opravili kakovosten poseg.
Kakšne so samoplačniške možnosti
V primeru, ko so finančne zmožnosti na razpolago in ko je stanje že precej akutno, a napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro ni mogoče pridobiti, predlagamo tudi samoplačniške zasebne ponudbe operacij krčnih žil.
Cene laserskih posegov lahko dosegajo med 1200 in 1800 EUR.
Pričevanja pacientk ambulante Zdravje AS
»V drugi nosečnosti sem opazila žilo na zgornjem delu stegna. Proti koncu nosečnosti se je žila izbočila in bila pogosto topla na dotik. Drugih težav takrat nisem imela.
Po porodu so mi rekli, da bo žila izginila. Žal ni bilo tako, saj se je žila večala in v roku enega leta segala že do kolena. Razen tega, da je bila noga ‘kot zemljevid’ in je bila žila predvsem poleti topla na dotik, drugih težav še nekaj let po porodu nisem imela.
Vseeno sem se 3 leta po porodu odpravila na preventivni pregled pri žilni kirurginji, dr. Tamari Klarić, ki mi je razložila, da je krčna žila nastala kot posledica hormonskih sprememb v nosečnosti, da izginila ne bo in da je refluks za zdaj v redu. V primeru težav bo potrebna odstranitev. Rekla mi je tudi, da vsaj še eno leto težav ne bo.
In prav tako je bilo, eno leto po pregledu so se začele težave z občutkom težkih nog, žila se je spustila skoraj do gležnja in bila na dotik topla, koža pa me je na tistem mestu zelo srbela. UZ pregled je pokazal, da žila že močno ‘pušča’ in s kirurginjo sva določili datum posega. Ker sem imela sklenjeno nadstandardno zavarovanje, sem opravila poseg v roku 1 meseca.
Po pregledu bi lahko poseg opravila že pred dorečenim datumom, vendar sem zaradi službenih obveznosti izbrala kasnejši datum, torej mesec dni po pregledu. Okrevanje je bilo hitro, neboleče. Okrevanje zahteva veliko hoje in aktivnosti na sobnem kolesu (bila je zima), moje delo pa je pretežno sedeče, zato sem imela po posegu 14 dni bolniškega dopusta.
Kirurginja je bila zelo prijazna, od nje pa sem prejela vse potrebne informacije. Še pri posegu mi je rekla, da mora ostati to ‘prijetna izkušnja’ in da me ne sme boleti. Bila sem sproščena, ker mi je ves čas posega govorila, kaj bo opravila in ali bo bolelo. Resnično sem bila sproščena in ji zaupala. To je ključno. Rezultati po posegu so bili več kot zadovoljivi. Obolela žila je bila odstranjena, zdaj nimam nobenih težav.«
–
»Da imam težave z žilami, sem izvedela na preventivnem pregledu ven nog pri dr. Tamari Klarić v ambulanti Zdravje AS, kamor sem šla samoplačniško. Ko je ugotovila, da imam razširjene vene in da vene ‘puščajo’, sem z diagnozo šele povezala težave, ki sem jih imela: pekoče noge po daljšem stanju ali teku. Prej sem namreč mislila, da je to zaradi starosti.
Zdravnica je noge ultrazvočno pregledala in mi vse podrobno pojasnila. Predlagala mi je operativni poseg EVLA, za katerega sem se odločila zato, ker se opravlja v lokalni anesteziji, ne vključuje rezanja ali šivanja, po posegu pa greš takoj domov.
Po preventivnem pregledu sem na osnovi izvida, ki sem ga prejela, obiskala osebnega zdravnika in dobila napotnico za operacijo EVLA, ki sem jo potem prav tako uveljavljala prek zavarovanja. Do diagnoze in operacije sem prišla v nekaj dneh.
Za samoplačniško storitev sem se odločila zaradi tega, ker je bila krita s strani dodatnega zavarovanja, ker nisem želela čakati, ker sem zdravnici zaupala in zato, ker operacijo krčnih žil opravlja po sodobni metodi z uporabo laserja. Prav tako sem se želela na delo vrniti v čim krajšem času in sem bila na bolniškem dopustu zgolj 10 dni.
Poseg je potekal točno tako, kot je zdravnica razložila, saj sem prejela vse napotke, kako ravnati po posegu: nošenje elastičnih nogavic mesec dni in redna hoja nekajkrat na dan po 15 minut. Ni me bilo strah, ker sem zdravnici zaupala. Operirala mi je kar obe nogi v okviru istega posega in tako sem se rešila krčnih žil.«
–
»Že nekaj let sem opažala otekanje nog v gležnjih. To se je dogajalo predvsem v poletnih mesecih, ob dolgem sedenju brez vmesnih sprehodov, ob vsaj nekaj urni vožnji z avtobusom, pri poletih z letalom, ob dopustovanju v vročih bazenih, ob obisku savne in ob nošenju zelo tesnih hlač ali elastičnih nogavic. Otečenim gležnjem se je postopoma priključil še občutek težkih in utrujenih nog. Včasih se je zgodilo, da se je oteklina od gležnja širila navzgor proti kolenu.
Na pregled me je napotila splošna zdravnica, potem ko sem ji opisala težave. Da gre za bolezen razširjenih ven, sem izvedela na UZ doplerskem pregledu pri dr. Tamari Klarić. Pregled je trajal približno 20 minut. Najprej zdravnica uporabi gel in nato z UZ-sondo preveri stanje ven nog. Pregled je popolnoma neinvaziven: brez obutve in v spodnjem perilu stojiš na pručki. Od diagnoze do operacije je preteklo 14 dni, kar je bilo dovolj časa, da sem v službi uredila vse potrebno pred dvotedensko bolniško odsotnostjo.
Laserski poseg EVLA, ponovno pri dr. Tamari Klarić, je trajal približno dve uri. Na poseg me je pripeljal mož, saj sem dobila predpisano blago pomirjevalo, ker me je bilo zelo strah. Sam poseg je bolel minimalno, še najbolj vbodi zaradi lokalne anestezije v nogah, pa še to manj od bolečine pri zobozdravniku. Ob sami laserski operaciji sem bolj kot bolečino pravzaprav čutila napetost v nogi. Ta občutek je zelo hitro minil, drugega pa nisem čutila. Ko mi je zdravnica takoj po končanem posegu na nogo namestila elastično kompresijsko nogavico, ki je nogo in ranice lepo stisnila, sem imela odličen občutek. Takoj po posegu sem šla na kratek sprehod, na katerem nisem čutila nobenih bolečin.
Rezultati so fantastični, ponoven poseg pa ni potreben. Pomagam si z rednim gibanjem, izogibanjem vroči vodi ali savnam, na daljših potovanjih pa preventivno nosim ustrezne nogavice. Trudim se ohranjati primerno telesno težo.«
