So tudi vas svarili, da se poleti varujte pred klopi? Klopi danes niso več le poletna nevšečnost, določene vrste postanejo bolj aktivne šele v jesenskih mesecih, dokler temperature ne padejo pod pet stopinj Celzija. Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so lahko zelo nevarne. Človeka največkrat okužijo z lymsko boreliozo ali klopnim meningoencefalitisom, redkeje pa s humano erlihiozo, tularemijo ali babeziozo.
Ali ste vedeli, da lahko en klop sočasno prenese tudi več bolezni in da lahko človek hkrati zboli tako za boreliozo in meningoencefalitisom? Ta gozdna nadloga nam lahko povzroči nemalo težav.
Nekaj hitrih dejstev:
- Klopi se najraje zadržujejo na travnatih in senčnih območjih ter vrtovih, ne le v gozdu.
- So zelo aktivni, gibajo se s hitrostjo pet do osem metrov na uro, pot od noge do glave pa lahko klop prepleza v sedmih minutah.
- Klop lahko preživi v košari za perilo več tednov, zato oblačila operite takoj.
- Pod vodo lahko odrasel klop preživi do štiri tedne.
- Najmanjša oblika klopa, larva, lahko preživi brez obroka krvi do štiri leta.
- Slovenija se glede na pogostost obolevanja uvršča v sam evropski vrh.
- Največ okužb v Sloveniji zabeležimo med majem in oktobrom, zaradi mile zime so klopi včasih dejavni že februarja.
Majhen zajedavec, velike težave
Klopi so manjši zajedavci, ki spadajo med pajkovce, natančneje med pršice. Poznamo jih okoli 850 vrst in vsi so zunanji zajedavci. Njegov življenjski krog je sestavljen iz štirih stopenj (jajčece, ličinka, nimfa in odrasla žival), v vsaki razvojni fazi pa potrebuje vsaj en obrok krvi, da se lahko razvije v naslednjo fazo. Najpogostejši klop v Sloveniji je gozdni klop, ki predstavlja okoli 87 odstotkov populacije vseh klopov.
Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis – najpogostejši bolezni klopov
Lymska borelioza
Z bakterijo borelije okužene klope najdemo po vsej Sloveniji. Okužba pri določenih ljudeh lahko poteka brez simptomov, pri drugih pa se pojavijo hude spremembe na različnih organskih sistemih. Zato pravila pri tem ni. Začetno bolezensko stanje se praviloma pojavi v nekaj dneh ali nekaj tednih po okužbi in se v več kot 90 odstotkih pokaže kot kožna sprememba rdeče barve, ki se postopno veča, širi navzven ter na koncu dobi obliko prstana. To je reakcija organizma na lokalno širjenje bakterije po koži. Lahko jo spremljata srbečica ali pekoč občutek na koži, bolnik se slabo počuti, je utrujen ali pa toži zaradi glavobolov. Traja od nekaj dni do nekaj mesecev in izgine sama od sebe. Čeprav je pri nas najbolj značilna rdečina v obliki kolobarja, pa se lahko okužba kaže tudi kot limfocitom, ki je videti kot modrikasto rdečkasta, nekaj centimetrov velika zatrdlina. Pri otrocih je najpogostejša na ušesni mečici, pri odraslih pa v predelu prsne bradavice.
Boreliozo zdravimo z antibiotiki, vendar je učinkovito zdravljenje možno le, če bolezen odkrijemo pravočasno, drugače ostanejo posledice. Če borelioze ne zdravimo takoj, borelije iz kože vstopijo v kri in se razširijo po celem organizmu. Posledice se pokažejo po nekaj tednih, mesecih, lahko tudi letih, vidne so kot prizadetost živčevja, sklepov, srca, oči, kože in drugih organov.
Klopni meningoencefalitis
Virus klopnega meningoencefalitisa povzroči vnetje možganskih ovojnic in možganov. Pri večini okuženih virus ne povzroči nobenih simptomov, sproži le tvorbo protiteles, ki lahko preprečijo nastanek bolezni ob novi okužbi. Okužimo se lahko večkrat! Ne smemo pa zanemariti poteka bolezni v hujši obliki, ki navadno poteka v dveh fazah:
- 1. faza: Začne se dober teden po ugrizu okuženega klopa, ljudje tožijo, da jim je slabo in so utrujeni. Imajo tipične prehladne znake s povišano telesno temperaturo, bolečine v mišicah, glavobol, bolečine v trebuhu, drisko. Na koži ni opaznih sprememb.
- Vmesna faza: V tem obdobju pride do izboljšanja simptomov, bolnik se počuti normalno. Traja lahko nekaj dni ali nekaj tednov.
- 2. faza: Pri bolnikih se kaže prizadetost osrednjega živčevja (močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, občutljivost na svetlobo, vedenjske spremembe, težave z govorom, ravnotežjem), opazne pa so tudi visoka telesna temperatura, motnje zavesti, ohromitev mišic in motnje srčnega ritma.
Bolezen je sicer redko smrtna, lahko pa pusti neprijetne in trajne posledice. Bolniki tožijo o ponavljajočih se glavobolih, vrtoglavici, depresiji, vedenjskih spremembah, motnjah sluha in spomina, slabši koncentraciji ter kronični utrujenosti. Zdravila ne poznamo, zdravniki bolezen zdravijo simptomatsko. Lahko pa se zaščitimo s cepljenjem.
Kako se zaščitim pred klopi?
Kadar se odpravimo v naravo, so priporočljiva lahka, dolga in svetla oblačila, da klopa lažje opazimo. Uporabimo lahko tudi razne repelente, ki jih popršimo ali namažemo po oblačilih ali koži. Ko se vrnemo domov, temeljito pregledamo vse dele telesa in operemo oblačila.
Poskušamo hoditi po uhojenih poteh, saj so nizka podrast, grmičevje in visoka trava raj za klope.
Potrebujete več nasvetov, kako se zaščititi? Preberite: Previdno v naravo: klopni meningitis in borelioza sta v porastu
Kako odstranim klopa?
Če na koži najdemo klopa, si ne pomagamo z olji, kremami ali drugimi kemikalijami, temveč vzamemo pinceto. Klopa primemo čim bližje koži in ga mirno izvlečemo. Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če rilček ostane v koži, to ni nevarno, lahko pa pride do zagnojitve. Navadno se preostanek klopa čez nekaj dni izloči sam od sebe.
Nekateri klopa skušajo odstraniti tako, da ga vrtijo v smeri urinega kazalca ali nanj nakapajo olje. Na takšen način klopa lahko odstranimo le, če se še ni zaril pregloboko v kožo. Kadar ga poskušamo pokapati s kemikalijami, si lahko ranimo kožo, prav tako s tem povečamo možnost okužbe. Vedeti moramo, da z draženjem klopove slinavke ta izloči še več sline in s tem večjo količino virusov ali bakterij.
Če nas je strah, lahko samoplačniško klopa izvlečejo v vsakem zdravstvenem domu.
Vbodno mesto opazujmo še nekaj tednov. Če se pojavijo simptomi borelioze ali klopnega meningoencefalitisa, takoj obiščimo zdravnika!
