Prebujajoča se pomlad nas pogosteje zvabi v naravo, kjer si naberemo nove energije ter s tem blagodejno vplivamo na naše zdravje in dobro počutje. A toplejši dnevi niso pisani na kožo samo nam – v nizkem rastju gozdov in travnikov na nas prežijo klopi, prenašalci hudih bolezni, kot sta lymska borelioza in klopni meningitis.

 

V Sloveniji je obolelost s klopno prenosljivimi boleznimi med najvišjimi v Evropi. Porast zaznamo predvsem od maja do oktobra, ko so klopi najbolj aktivni. Poleg klopnega meningitisa in lymske borelioze poznamo tudi manj pogosto eritrozo, vse tri pa lahko pustijo trajne posledice v kvaliteti posameznikovega življenja. Zato je ključno, da pravočasno prepoznamo znake bolezni ter primerno ukrepamo.

 

Klopni meningoencefalitis

 

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa vrste Ixodes ricinus. Povzroča ga virus iz družine Flaviviridae in velja za resno bolezen, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic in možganovine ter ima lahko trajne posledice.

 

Pogostost klopnega meningitisa

 

Glede na pogostost klopnega meningitisa se Slovenija uvršča v sam vrh evropskih držav. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se pri nas v povprečju okuži okrog 170 ljudi na leto, najpogosteje pa so oboleli med 55. in 64. letom starosti. Visoko endemska območja so na Gorenjskem, Koroškem, v centralnem predelu Slovenije (Cerkniško in Ribniško območje) ter v celjski regiji na predelu Mozirja.

 

Kako se okužimo s klopnim meningitisom?

 

Čeprav se z virusom KME običajno okužimo z neposrednim vbodom klopa, lahko do okužbe pride tudi z uživanjem termično neobdelanega mleka in mlečnih izdelkov okuženih domačih živali (običajno ovce, koze ali krave). Pred leti je bil tudi v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha bolezni po zaužitju surovega kozjega mleka.

 

Za razliko od ljudi, živali ne kažejo znakov okužbe s klopnim meningitisom, lahko pa virus izločijo v mleku, zato velja pri nakupu in uživanju surovega mleka dodatna previdnost.

 

Simptomi in posledice klopnega meningoencefalitisa

 

Vbod okuženega klopa na koži ne pusti vidnih znakov, prav tako večina ne razvije nobenih simptomov klopnega meningitisa. Ti se pokažejo pri tretjini okuženih, in sicer v dveh fazah z vmesno stopnjo mirovanja oz. izboljšanja.

 

Prvi znaki okužbe so podobni gripi in jih opazimo nekje 7 do 14 dni po vbodu klopa.

 

Značilno je:

  • slabo počutje,
  • bolečine v mišicah,
  • glavobol in vročina,
  • lahko tudi bolečine v trebuhu, bruhanje in driska.

 

Simptomi prve faze trajajo do 6 dni, v roku nekaj dni do treh tednov pa nastopi druga faza bolezni z izrazitejšimi znaki v prizadetosti živčevja, kot je:

  • visoka telesna temperature (običajno nad 39°C),
  • močan glavobol,
  • otrdelost vratu,
  • slabost in bruhanje,
  • tresenje rok in jezika,
  • včasih motnje zavesti in zbranosti (od zaspanosti do kome)
  • oslabljena koordinacija,
  • ohromelost, včasih tudi dihalnih mišic,
  • možne so tudi spremembe v osebnosti in pojav psihoz.

 

Vbod z meningitisom okuženega klopa na koži ne pusti vidnih znakov.

 

Dvofazni potek bolezni ima v srednji Evropi nekje ⅔ do ¾ obolelih, resnost simptomov pa je pri posameznikih različna – običajno so ti najhujši pri starejših.

 

Čeprav je smrtnost majhna (< 2%), so posledice, ki jih klopni meningoencefalitis pusti, lahko trajne in močno otežujejo življenje posameznikov ter njihovih bližnjih.

 

Po prebolelem klopnem meningitisu lahko namreč kar pri tretjini ostane postencefalitični sindrom, ki se kaže kot:

  • oslabljen sluh,
  • delne ohromitve,
  • močni glavoboli,
  • nespečnost,
  • utrujenost,
  • motnje razpoloženja in koncentracije,
  • motnje osebnosti in depresija.

Pri 5% obolelih lahko pride do trajne ohromitve, pri nekaterih pa se lahko pojavi celo mišična atrofija.

 

Zdravljenje klopnega meningitisa poteka simptomatsko

 

Za zdravljenje klopnega meningoencefalitisa žal ni specifičnega zdravila, ki bi vplivalo na virus. Bolezen se zdravi z lajšanjem posameznih simptomov, ki v veliki večini zahteva hospitalizacijo v bolnišnici.

 

Za postavitev diagnoze so klinični znaki klopnega meningitisa pogosto nezadostni, zato je virus potrebno potrditi neposredno z mikrobiološkimi preiskavami, kar pa zahteva še posebno natančnost. Po poročanju Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete je KME namreč soroden virusu Zahodnega Nila, ki se je v lanskem letu pojavil tudi v Sloveniji.

 

Klopni meningitis uspešno preprečimo s cepljenjem

 

Cepljenje proti klopnemu meningitisu je za preprečevanje okužbe varno in zelo učinkovito. Opravi ga lahko vsak, starejši od enega leta, obvezno pa je za tiste, ki so okužbi bolj izpostavljeni pri delu (npr. gozdni delavci) ali pri praktičnem pouku.

 

Po podatkih NIJZ-ja je v Sloveniji precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu, kljub resnosti bolezni in visoki stopnji okuženosti, razmeroma nizka. Iz poročil o cepljenju namreč ocenjujejo, da se redno cepi zgolj nekje 7-8% prebivalstva, vsaj enkrat pa naj bi bilo cepljenih okoli 16% populacije.

 

Kdaj naj se cepimo proti klopnemu meningitisu?

 

Zaradi mirovanja klopov je najoptimalnejši čas za prvi odmerek cepiva pozimi, čeprav se to lahko opravi tekom celega leta. Osnovno cepljenje proti klopnemu meningitisu obsega tri odmerke, pri čemer pri čemer je drugo cepljenje opravljeno po 14 dneh do 3 mesecev, tretje pa čez 9 do 12 mesecev. Sledijo poživitveni odmerki, prvi po 3 letih in vsi nadaljnji na 5 let do 50.-60. leta starosti, kasneje pa se ponovno priporoča cepljenje na 3 leta.

 

Možni negativni učinki cepljenja

 

Kot vsako cepljenje ima tudi cepljenje proti klopnemu meningitisu lahko negativne učinke, čeprav so ti redki. Največkrat se pojavi rdečina, oteklina ali bolečina, lahko tudi glavobol in slabo počutje, ki pa običajno izzveni v enem dnevu. Cepiti se ne smejo posamezniki z akutno vročinsko boleznijo, tisti s hudo alergijo na jajčne beljakovine in tisti s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva.

 

Cena cepljenja proti klopnemu meningitisu

 

Redna cena cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu je 33 € za otroke in 35 € za odrasle za 1 odmerek. Ceno je sicer potrebno preveriti na najbližji območni enoti NIJZ, kjer običajno cepljenje tudi opravimo. Možne so tudi ugodnejše rešitve in akcije pri posameznih ambulantah, kar lahko preverite pri svojem izbranem zdravniku.

 

Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019, ki je začel veljati konec aprila, predvideva nekaj novosti. Cepljenje proti klopnemu meningitisu bo brezplačno omogočeno otrokom, ki bodo v letošnjem letu dopolnili 3 leta (rojeni v 2016) ter odraslim, ki bodo dopolnili 49 let (rojeni 1970). Predvidoma bo tovrstno “zavarovalniško” cepljenjeomogočeno jeseni 2019.

 

Lymska borelioza

 

Borelioza je bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia in se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa rodu Ixodes. Bakterije so razširjene v evropskem in severnoameriškem prostoru ter tudi v nekaterih državah Azije.

 

Pogostost lymske borelioze

 

V Sloveniji je lymska borelioza najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Po podatkih NIJZ-ja je bilo v letu 2018 zabeleženo rekordno število obolelih v zadnjih desetih letih, to je kar 7559 okuženih. Obolevajo vse starostne skupine, v zadnjih letih najpogosteje nekje med 55. in 64. letom starosti, značilna pa je večja pojavnost pri ženskah.

 

Za razliko od klopnega meningoencefalitisa najdemo lymsko boreliozo po vsej Sloveniji. V zadnjem letu je bila najvišja obolevnost v novogoriški regiji, visoko stopnjo pa se beleži tudi v kranjski, murskosoboški in novomeški regiji.

 

Simptomi in posledice lymske borelioze

 

Običajno borelioza poteka v treh fazah. Po vbodu klopa se lahko tudi več tednov ne pokažejo nobeni simptomi, nato pa nastopi značilna rdečina, ki se postopoma veča, prične na sredini bledeti in dobi obliko obroča. Pri nekaterih se pojavi tudi slabo počutje, utrujenost in bolečine v sklepih, izpuščaj pa lahko srbi ali peče.

 

Včasih je tipičen kožni izpuščaj lahko edini znak borelioze, ki po nekaj tednih ali celo več mesecih samodejno izzveni, tudi če se bolezen ne zdravi. Za nekatere obolele to pomeni ozdravitev, pri drugih pa lahko pride do dodatnih težav (druga in tretja faza), bodisi že v času kožnih sprememb bodisi po nekaj tednih, mesecih ali celo letu dni.

 

 Značilna kožna sprememba pri boreliozi.

 

Če so klinični znaki lymske borelioze bolj ali manj očitni, se lahko bolezen potrdi tudi brez mikrobiološke potrditve. Če se bolezen v zgodnjem stadiju ne zdravi, lahko pride do prizadetost živčevja, sklepov, oči ali srca. Kot je na novinarski konferenci povedal prof. dr. Franc Strle, lahko pri 5-10% obolelih tudi po zdravljenju za lymsko boreliozo ostanejo določene posledice, kot je utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih.

 

Prizadetost srca, kot posledica lymske borelioze, je običajno edini primer obolelosti, ki ogroža posameznikovo življenje. Bolezen povzroči motnje v električnem prevajanju srca, kar lahko privede do srčnega zastoja. V nekaterih primerih se zato vstavi srčni spodbujevalnik, večinoma pa pride do ozdravitve  tudi pri tovrstnem obolenju.

 

Lymska borelioza je sicer le redko smrtna, lahko pa v primeru prepoznega odkritja in zdravljenja pusti trajne posledice, ki vplivajo na kvaliteto posameznikovega življenja. Pri nekaterih posameznikih lahko pride tudi do trajne invalidnosti.

 

Lymsko boreliozo uspešno zdravimo z antibiotiki

 

Zdravljenje z antibiotiki je zelo učinkovito, predvsem v zgodnji fazi bolezni, zato je pomembno, da simptome borelioze čim prej odkrijemo. Kasnejše zdravljenje je lahko manj uspešno, vendar se povečini potek bolezni vsaj ustavi, če že ne popolnoma pozdravi.

 

Druge bolezni: humana granulocitna anaplazmoza

 

Humana granulocitna anaplazmoza, z drugim imenom tudi erlihioza, je vročinska bolezen z glavobolom in slabim počutjem, ki povzroči značilne spremembe v krvi. Povzroča jo bakterija anaplasma phagocytophilum, ki se uspešno zdravi z antibiotiki. Z njihovo pomočjo telesna temperatura obolele osebe praviloma pade že v 24h. Znaki bolezni se običajno pokažejo v roku 7-14 dni po vbodu klopa, kljub hitremu izboljšanju, pa lahko popolno okrevanje traja kar nekaj časa.

 

V Sloveniji je bolezen manj pogosta, vendar točnih podatkov nimamo, saj prijava ni obvezna (za razliko od klopnega meningitisa in borelioze). Pri diagnostiki humane granulocitne anaplazmoze je, tako kot pri klopnemu meningoencefalitisu, potrebno le-to neposredno potrditi z mikrobiološkimi preiskavami.

 

Kako preprečimo vbod klopa in morebitno okužbo?

 

Ker cepljenje za lymsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo ni na voljo, je pomembno, da se pred vbodi klopov ustrezno zaščitimo in s tem preprečimo okužbo. To lahko storimo z uporabo repelentov (sredstev proti mrčesu) ter z nošenjem oblačil, ki pokrijejo kar največji del telesa.

 

Pregled doma

 

Po vrnitvi iz narave oz. tveganega območja je pomembno, da opravimo temeljit pregled celotnega telesa. Bodite posebno pozorni na mesta, ki jih imajo klopi še posebno radi – poraščeni deli telesa, za uhlji, v dimljah, kožnimi gubami in pazduhami. Po tem je najbolje, da se odpravimo pod tuš, saj bomo z vodo klopa lahko odplaknili. Ker klope uniči toplota, je najbolje, da nošena oblačila postavimo za nekaj minut na visoko vročino, npr. v sušilni stroj.

 

Pri pregledu smo našli klopa

 

Če opazimo že prisesanega klopa, je pomembno, da ostanemo mirni. Klopa poskusimo v najkrajšem času odstraniti in s tem zmanjšati možnost prenosa okužbe. Kako to storimo na pravilen način:

 

  • klopa primemo s pinceto za glavico, čim bližje koži,
  • izvlečemo ga z enakomernim, ne preveč sunkovitim gibom, naravnost navzgor.

 

Pazimo, da pri odstranjevanju izvlečemo celega klopa vključno z glavo, saj ta v telesu predstavlja tujek (možnost okužbe sicer ni večje). Klopa pri tem ne vrtimo in ne obračamo levo ali desno, prav tako pa za odstranjevanje NE uporabljamo alkohola, olja, kreme ali drugih mazil, saj s tem povečamo možnost okužbe!

 

Čas je pomemben, zato ne odlašajte

 

Z vidika okužbe je pomembno, koliko časa je klop prisesan, zato z odstranitvijo ne odlašajte. Pri lymski boreliozi je varnostni interval okoli 16h (v ZDA tudi do 24h). Pri klopnem meningoencefalitisu pride do okužbe znatno hitreje, praviloma v nekaj minutah po vbodu. Če v določenem času opazite opisane simptome klopnega meningitisa, lymske borelioze, humane granulocitne anaplazmoze ali druge zdravstvene težave, se čim prej obrnite na svojega osebnega zdravnika.

 

Srečno pot v naravo vam želimo. In naj vas klopi pri tem ne ustavijo!

 

Viri:

Andreja Rok
Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.