Komarji prenašajo večje število zelo nevarnih bolezni. V tem članku nadaljujemo s podrobnejšim opisom tistih bolezni, ki jih komarji najpogosteje prenašajo in ogrožajo predvsem popotnike in prebivalce držav tropskega in subtropskega sveta.
Malarija
Malarija velja za eno najpogostejših tropskih bolezni, prenašajo pa jo komarji mrzličarji iz rodu Anopheles. Zanje je značilno, da pikajo predvsem ponoči, privlači pa jih znoj in izraziti vonji (parfumi, mila ipd.) ter tudi oblačila temnih in živih barv. Vsako leto zaradi malarije umre več kot milijon ljudi, posebno ogroženi pa so majhni otroci, nosečnice, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom ter bolniki s kroničnimi boleznimi.
Ljudje se z malarijo okužijo s pikom okuženega komarja, medtem ko se ta neposredno ne prenaša iz človeka na človeka. V roku 7 dni ali tudi več mesecev se pokažejo značilni simptomi bolezni, kot so visoka telesna temperatura, mrzlica in znojenje. Pri nekaterih nastopijo tudi bolečine v mišicah in sklepih, bruhanje in driska, omotičnost, glavobol, kašelj in zlatenica.
Če potujete ali ste se vrnili iz malaričnih območij in opazite precej povišano telesno temperaturo (običajno nad 38 °C), najkasneje v 24 urah poiščite zdravniško pomoč, saj malarija zelo hitro napreduje! Zdravljenje poteka z ustreznimi protimalaričnimi sredstvi, preventivno pa lahko ukrepamo z jemanjem antimalarikov in ustrezno zaščito pred piki insektov. V Evropi je lokalni prenos malarije možen, a je zaradi neustreznih vremenskih razmer izredno redek.
Virus Zahodnega Nila
Virus Zahodnega Nila spada v rod Flavivirusov iz družine Flaviviridae, kamor sodijo tudi klopni meningitis, rumena mrzlica, virus zika in denga ter številni drugi virusi, ki povzročajo encefalitis (vnetje možganov). Na človeka se po večini prenaša s pikom okuženega komarja vrste Culex, ki je virus prejel s pitjem krvi okuženih ptic. Zadnjih nekaj let je virus v porastu tudi v Evropi in se je že pojavil v Sloveniji.
Bolezen izbruhne v roku 3 do 14 dni po piku okuženega komarja, kar 80 % okuženih pa ne kaže nobenih znakov. Značilni simptomi so podobni gripi in vključujejo slabo počutje, povišano telesno temperaturo, glavobol, izpuščaje, bolečine v mišicah in sklepih. Redko lahko pride tudi do prizadetosti osrednjega živčevja (manj kot 1 % okuženih), v najhujšem primeru pa celo do smrti. Zdravila ali cepiva proti virusu Zahodnega Nila ni, zato se zdravi simptomatsko.
Rumena mrzlica
Virus rumene mrzlice prenašajo tigrasti komarji vrste Aedes (Aedes aegypti), ki so jih okužile opice in druge živali pragozda. Vsako leto za boleznijo zboli okoli 200.000 ljudi, predvsem tistih, ki se zadržujejo v pragozdovih nekaterih predelov Afrike in Južne Amerike. Poteka lahko povsem brez simptomov, v najhujših primerih pa je lahko tudi usodna.
Ime rumene mrzlice izhaja iz zlatenice, ki se pojavi kot značilni simptom pri 10 do 20 % obolelih. Prisotna je tudi krvavitev in okvara ledvic, kar 50 % pa jih zaradi odpovedi ledvic in jeter med 7. in 9. dnem bolezni umre. Protivirusnega zdravila ni, zato se bolezen zdravi z lajšanjem simptomov, preventivno pa se lahko cepimo v eni od potniških ambulant območnih enot NIJZ. V Sloveniji in Evropi rumene mrzlice sicer nimamo, se pa ta potencialno lahko prenese na tigraste komarje Aedes albopictus pri nas, ki so bili uvoženi iz JV Azije.
Virus zika, denga in čikungunja
Komarji iz rodu Aedes nas lahko okužijo tudi z virusom zika, denga in čikungunja. Za to vrsto komarjev je značilno, da pikajo podnevi, najbolj v zgodnjih jutranjih urah in proti večeru. Ogrožena so predvsem območja podsaharske Afrike, Srednje in Južne Amerike, velik del Azije ter nekateri pacifiški otoki, možen pa je prenos tudi na tigraste komarje v Evropi.
Širjenja virusa zika preko komarjev v Evropi še niso potrdili, beležimo pa nekaj primerov denge, in sicer v Franciji, na Hrvaškem ter na Portugalskem otoku Madeira. Prav tako je do večjega izbruha čikungunje prišlo leta 2007 v Italiji, ko je virus iz Indije prinesel okuženi potnik. V Sloveniji za zdaj še nismo imeli okuženih avtohtonih primerov.
Simptomi zike, denge in čikungunje so različni:
- Pri ziki so simptomi zelo blagi (vročina, slabo počutje, bolečine v mišicah ipd.) in se pojavijo zgolj pri 20 % Smrtnih primerov je zelo malo, predstavljajo pa nevarnost nosečnicam. Okužba z ziko lahko med nosečnostjo povzroči okvaro možganov otroka, imenovano mikrocefalija, in tudi druge hude okvare možganov.
- Denga v 75 % poteka popolnoma brez simptomov, sicer pa so ti podobni gripi. Okoli 5 % okuženih razvije denga hemoragično vročico ali denga šok sindrom, ki brez zdravljenja lahko privede do smrti.
- Za čikungunjo je značilna visoka vročina (tudi nad 40 °C), mrzlica, značilni simptomi gripe in posebna rdečica, ki se pojavi na mestu vboda. Pojavijo se bolečine v sklepih, ki ostanejo prisotne še eno leto po okužbi pri več kot 63 % obolelih. Lahko povzroči vnetje možganov in možganske ovojnice, srca ter živcev, smrtni primeri pa so redki.
Specifičnega zdravila za ziko, dengo ali čikungunjo ne poznamo, prav tako trenutno še nimamo ustreznih cepiv, ki bi bolezni preprečile. Poskrbite torej, da se pred piki komarjev ustrezno zaščitite z uporabo repelentov, pred vsakim potovanjem pa se posvetujte tudi z zdravnikom, specializiranim za potovalno medicino.
