Telemedicina so tudi pametne naprave in z njimi povezana tehnologija: pametne ure, pasovi, ogrlice, tehtnice in telefonske aplikacije. Kako so lahko zdravstveni podatki, ki jih pametne naprave beležijo, koristni našim zdravnikom? Koliko jih dejansko izkoristimo sebi v korist?
Raba pametne tehnologije in naprav vsak dan
Danes lahko že v vsakem gospodinjstvu in na vsakem zapestju najdemo kakšno pametno napravo, ki spremlja uporabnikovo gibanje in splošno zdravstveno stanje. Kot potrošniki pa premalokrat izkoristimo potencial podatkov, ki jih zbirajo. Ti so namreč lahko zelo koristni za naše zdravnike in specialiste.
Vsakdanje spremljanje in beleženje našega srčnega utripa, nivoja sladkorja v krvi, teže, EKG, spalnega cikla in podobnih meritev so lahko izredno pomembne tako za popolnoma zdrave ljudi kot tudi tiste, ki živijo s kakšnim kroničnim ali drugim obolenjem. A koliko lahko ti podatki resnično pomagajo vsakemu od nas do zdravja? Kako lahko te podatke varno uporabljamo in posredujemo svojemu zdravniku?
Koristi pametnih naprav za telemedicino
Že zelo hitro iskanje po spletu nam pokaže pester nabor pametnih naprav, s katerimi lahko merimo in spremljamo svoj vsakdanjik. Poleg tega vsak uporabnik pametnega telefona spremlja vsaj eno prednameščeno aplikacijo, ki beleži njegovo gibanje.
Še posebej so s pametnimi napravami obkroženi tisti, ki jih spremljajo kronična in druga obolenja. Ta namreč zahtevajo redno beleženje določenih parametrov, kot so npr. pritisk, nivo sladkorja, nivo kisika v krvi, utrip srca in podobne meritve. Lep delež takšnih meritev lahko s pomočjo tehnologije in telemedicine pacienti opravijo sami, brez obiska zdravstvenih ordinacij.
Vsakdanje življenje
Pametne naprave delujejo lahko kot spodbuda k zdravemu življenju, saj je lahko štetje korakov, preverba srčnega utripa in redno spremljanje telesne teže odličen kazalnik naših fizičnih napredkov, kakor tudi opomnik, ko kaj ni tako, kot bi moralo biti. Ker podatke beležimo konsistentno, torej v rednih intervalih in vedno iz enakih naprav, so meritve lahko zelo točne. Točne meritve pa so lahko zelo koristne našim zdravnikom, saj si z njimi lahko pomagajo pri diagnozah in spremljanju naših telesnih sprememb.
Koristna raba pametnih naprav v zdravstvene namene:
- spremljanje nihanja telesne teže za nosečnice in osebe, ki želijo pridobiti/izgubiti telesno težo,
- spremljanje spanca za tiste, ki imajo težave s spanjem,
- spremljanje menstrualnih ciklov in sovpadanje z ostalimi fizičnimi spremembami pri ženskah,
- spremljanje srčnega utripa in EKG-pregledi za srčne bolnike in tiste, ki so v rizičnih skupinah za srčne bolezni,
- pregled nad opravljenim gibanjem (število korakov, intenzivnost vadb) za tiste, ki želijo izboljšati svojo fizično aktivnost.
Kronična in druga obolenja
Kronična in druga obolenja, kot so povišan pritisk, povišan holesterol, sladkorna bolezen, razne pljučne bolezni in alergije, je treba redno in vestno monitorirati. Za zdravnike je namreč ključen pregled izvidov in rezultatov napredovanja ali nazadovanja pacientovega zdravja. Samo s temi podatki lahko pomagajo pacientom, da ohranijo svoje zdravje in ne nazadujejo. Pacienti se moramo posledično redno oglašati v ambulantah in bolnišnicah, kjer lahko opravimo vse potrebne meritve.
S prihodom pametnih naprav in preverbe meritev na daljavo se tako čas pacientov kot tudi čas zdravstvenega osebja bistveno sprostita. Pacienti lahko namreč osnovne meritve opravijo kar doma, brez obiskov bolnišnic in ambulant. Zdravstveno osebje pa svoj čas in sredstva usmeri v druge dejavnosti in predvsem v delo z drugimi pacienti, ki prav tako zahtevajo njihovo pozornost. Ker so sistemi za obveščanje in komunikacijo že toliko napredovali, lahko zdravnik meritve preveri kadarkoli na daljavo, predvsem pa lahko prejme obvestilo takrat, ko so meritve izven okvirov normale.
Primer dobre telemedicinske prakse v Sloveniji
Primer dobre prakse so raziskave in delo na področju bolnikov s sladkorno boleznijo. Ugotovljeno je bilo, da lahko s pomočjo telemedicine in tehnoloških rešitev bolje povežemo paciente s svojimi zdravniki in referenčnimi ambulantami. Pacienti so primerno izobraženi o svoji bolezni, zdravniki pa lahko brezskrbno spremljajo pacientovo stanje in po potrebi ukrepajo v primeru poslabšanj.
“Bolniki s sladkorno boleznijo, ki uporabljajo tehnologijo telemedicine na domu, si lahko doma sami z brezžičnim merilcem izmerijo vrednosti krvne glukoze. Brezžični merilec neposredno pošilja izmerjene podatke preko vmesnika v omrežje, ki je dostopno zdravstvenim delavcem, podatke pa lahko pošilja tudi v bolnikov osebni računalnik. Poseben program izdela grafe za dnevne, tedenske in mesečne trende. Bolniki lahko na ta način s pomočjo grafov sami spremljajo nihanje sladkorja v krvi po vsakem obroku. Zdravstveno osebje pregleda posredovane podatke in na njihovi podlagi določi načrt zdravljenja. Pokazalo seje, da je s tem zagotovljena boljša kontrola koncentracije krvne glukoze. Tako se izognemo akutnim zapletom SB, npr. hipoglikemiji, in upočasnimo ali celo preprečimo razvoj kroničnih zapletov.”
Takšni in podobni projekti so dobrodošli tudi v slovenskem zdravstvenem prostoru:
- izboljšujejo kvaliteto življenja in zdravstvene oskrbe pacientov,
- zdravstvenemu osebju dajejo prostor in čas za boljše opravljeno delo,
- zmanjšujejo strošek delovanja zdravstvenih ustanov,
- avtomatizirajo zdravstvene procese in pohitrijo postopke zdravljenja.
Primer dobre telemedicinske prakse v tujini: Estonija
Odličen primer splošne digitalizacije zdravstva v Evropi je zagotovo Estonija. Ta država je poleg zdravstva v zadnjem desetletju uspešno digitalizirala večino javnoupravnih postopkov, s čimer je pripomogla k njenem učinkovitejšem delovanju in komuniciranju.
Predvsem je za nas pomemben njihov model digitalnega in telemedicinskega zdravstva, kjer imajo pacienti dostop do svojih zdravstvenih informacij preko spleta s posebnimi certifikati (podobno kot naša eUprava). Prav tako je izredno zanimiva uspešna izmenjava zdravstvenih informacij med zdravstvenim osebjem, ki paciente oskrbuje.
Prilagamo spodnji video posnetek (sicer v angleščini), ki sicer opisuje konkreten primer avtomatizacije zdravstvenih sistemov preko telemedicinskih in drugih tehnoloških rešitev:
Prednosti in slabosti pametnih naprav in telemedicine
O prednostih in slabostih telemedicine smo že pisali v preteklosti, zato se bomo tokrat posvetili predvsem prednostim in slabostim uporabe pametnih naprav.
Prednosti rabe pametnih naprav v zdravstvene namene:
- Redno in konsistentno merjenje z enakimi napravami zagotavlja konsistentne meritve. Takšne meritve lahko posledično koristijo zdravstvenim delavcem, ki monitorirajo naše zdravje.
- Možnost neposrednega komuniciranja z zdravstvenim osebjem omogoča hitrejšo in kvalitetnejšo obravnavo. Ker imajo zdravniki dostop do naših točnih zdravstvenih podatkov, so njihove diagnoze boljše in zdravljenje bolj uspešno.
- Razpolaganje s koristnimi informacijami o lastnem zdravstvenem stanju. Ker redno spremljamo spremembe v svojem telesu, se lažje motiviramo k zdravemu življenju in hitreje opazimo, če kaj odstopa od normale.
- Dolgoročno spremljanje zdravstvenega stanja posameznikov je odličen kazalnik sprememb, ki pomembno vplivajo na odločitve naših zdravnikov, ko pride do težav. Prav tako lahko na enem mestu in brez ponovnega izpraševanja pacienta takoj vidijo, ali so v našem življenju kakšna odstopanja in posebnosti (kronična obolenja, alergije, posegi).
Slabosti pametnih naprav in njihova raba v telemedicini so malce bolj kompleksne, kot bi mogoče pričakovali. Pozabljamo namreč, da so aplikacije in delovanje pametnih naprav vezane tudi na njihove proizvajalce. Kot smo tudi v preteklosti že opozarjali, so osebne informacije in njihov pretok pereč problem v sodobni družbi. Raba pametnih naprav in aplikacij mora biti tudi zaradi tega opravljena z veliko mero previdnosti in zavestnosti. Naše zdravstvene informacije (tudi če so anonimizirane) lahko postanejo z rabo določenih aplikacij in naprav last podjetij, ki te naprave in aplikacije upravljajo.
Za potrošnike je zato zelo pomembno, da so pogoji o izmenjavi, hrambi in rabi naših zdravstvenih podatkov zelo jasno zabeleženi in hitro dostopni. V primeru, da ne vemo, kam in kako naše zdravstvene informacije gredo, ter kdo ima njih dostop, se njihova raba močno odsvetuje. Prav tako je pomembno, da vemo, kako pride do prenosa podatkov iz naših naprav v zdravstveno-informacijske sisteme naših zdravnikov.
Naj ne bo cena vodilo za nakup, temveč kvaliteta in transparentnost
Velikokrat kot potrošniki podležemo modnim trendom in ugodnim cenam pametnih naprav in aplikacij, ki jih uporabljamo za spremljanje predvsem našega vsakdanjika.
Ker bomo s temi napravami in aplikacijami lahko zbirali zelo osebne zdravstvene informacije je ključno, da preverimo kvaliteto teh naprav (merjenja morajo biti čim bolj točna) ter kakšna so pravila in pogoji njihovih proizvajalcev (kako poteka raba in posredovanje vaših podatkov).
