Pretirano sončenje ne škodi le naši koži, ampak je izjemno nevarno tudi zaradi sončarice, ki je zaradi motenj v regulaciji temperature lahko tudi usodna. Znake sončarice je zato dobro čim prej prepoznati in skladno z njimi hitro ukrepati, še preden telesna temperatura naraste toliko, da se za nas lahko zgodi najhujše.
Kaj je sončarica in zakaj nastane?
Sončarica je zelo nevarno akutno stanje, pri katerem telo ni zmožno več uravnavati svoje temperature. Pojavi se takrat, ko sta glava in zatilje predolgo izpostavljena neposrednim sončnim žarkom, kar povzroča motnje v prekrvavitvi možganov. Telesna temperatura ob tem naraste toliko, da se telo ne more več ohlajati.
Močno sonce običajno spremljata tudi visoka temperatura in vlažnost zraka. Telo se za ohladitev zato pospešeno znoji, kar povzroča povečano izgubo vode in soli. Če tekočine v tem času ne nadomestimo, nastopi dehidracija, srčni ritem se pospeši in telesu zmanjka vode za znojenje. Pojavi se lahko toplotni udar oz. vročinska kap. Telo toplote več ne oddaja, telesna temperatura pa naraste tudi preko 41 °C, kar je za nas lahko usodno.
Posledica izgube velike količine tekočine se najprej pokaže kot vročinska izčrpanost, ki jo imenujemo tudi predstopnja sončarice. Opazimo obilno znojenje, bledico, utrujenost, slabost in bruhanje, v nekaterih primerih pa tudi krče, predvsem v mišicah rok in nog. Telesna temperatura je v tej fazi še normalna, ko pa se ta začne dvigovati in težave ne zajezimo, lahko nastopi sončarica.
Znaki in simptomi sončarice
Sončarica se lahko pojavi takoj ali v nekaj dneh po tem, ko smo bili dalj časa izpostavljeni močnemu soncu. Poleg precej povišane telesne temperature (pogosto nad 40 °C) so značilni tudi znaki prekomerne dehidracije in izčrpanosti.
Ker so nekateri življenjsko pomembni mehanizmi moteni, lahko v hudih primerih sončarice pride tudi do šoka in odpovedi vitalnih organov, na primer ledvic in srca. Zgodnje prepoznavanje znakov in hitro ukrepanje sta zato ključnega pomena.
Glavobol, omotičnost in slabost
Ko se v telesu količina vode zmanjša za 1 do 10 %, se pojavijo resni znaki dehidracije. Za sončarico je tako posebno značilen močan glavobol. Zaradi izgubljene tekočine, soli in ostalih mineralov so lahko zakrčene tudi mišice.
Zelo visoka telesna temperatura in dehidracija vplivata na celotno telo in možgane, zato se pojavijo utrujenost, slabost in bruhanje, zmedenost, vrtoglavica in omotica. Kot posledica padca krvnega tlaka se lahko v hudih primerih pojavita tudi nezavest in kolaps.
Suha koža in prenehanje znojenja
Če imamo sončarico, smo že na prvi pogled videti bolni. Naša koža je suha in pordela, s časom postanemo bledi, koža pa je v nekaterih primerih celo vijolična. Zaradi povišane telesne temperature in hude dehidracije se telo ni več zmožno ohlajati in se zato lahko prenehamo potiti.
Pospešena srčni utrip in dihanje ter drugi znaki
Pri sončarici je srčni utrip hiter in šibek ter lahko preseže tudi 180 utripov na minuto. Krvni tlak je običajno nizek, saj se zaradi izgube tekočine zmanjša volumen krvi. Dihanje lahko postane plitvo in pospešeno.
Če imamo sončarico, ni nujno, da se bodo vedno pokazali vsi opisani simptomi. Lahko so prisotne tudi druge težave, kot so razširjene zenice, motnje sluha in vida ipd. Nekateri ob znakih sončarice navajajo tudi drisko, ki pa vsekakor ni tipičen simptom in običajno nakazuje na druga obolenja (npr. akutno črevesno okužbo).
Najbolj ogrožene skupine
Pred sončarico pravzaprav ni varen nihče – prizadene lahko vsakogar. Pri vsakem so posledice lahko zelo hude, znatno bolj nevarna pa je predvsem za majhne otroke, starejše ljudi, bolnike, alkoholike in ljudi s prekomerno telesno težo.
Otroci
Sončarica pri otroku je zelo nevarna in do nje tudi zelo hitro pride. Na soncu in vročini se telesna temperatura otroka dviga trikrat hitreje kot pri odraslem, saj mehanizmi za uravnavanje temperature še niso dovolj dobro razviti.
Otrok tudi nima zadostno razvitega občutka za žejo in pogosto pozabi piti, kar situacijo še dodatno poslabša. Nujno je, da dehidracijo pri otroku preprečimo tako, da mu večkrat na dan ponudimo tekočino, najbolje vodo ali ohlajen nesladkan čaj. Hidracijo povečamo tudi s sadjem, ki vsebuje veliko vode (lubenica, melona, breskev itd.), izogibamo pa se sladkim pijačam.
Znaki sončarice pri otroku so enaki tistim, ki jih opazimo pri odraslih. Običajno se pojavijo zelo nenadno – skoraj vedno nastopi glavobol, otroku postane slabo, čuti vrtoglavico in postane zaspan. Mlajši kot je otrok, izrazitejši so simptomi sončarice in večje je tveganje za nadaljnje zaplete. Posebno nevarna je sončarica pri otrocih, ki so mlajši od 4 let, zato je preventiva pri njih še toliko bolj pomembna.
Starostniki
Potreba po pitju začne s starostjo pešati, zato so starostniki le redko žejni in tudi poleti zelo malo pijejo. Dehidracija je tako pri njih zelo pogost pojav, ki kaj hitro privede do sončarice ali toplotnega udara, če so izpostavljeni močnemu soncu in visoki temperaturi.
Sončarica najbolj ogroža starejše po 65. letu starosti. Poleg premajhne potrebe po žeji pogosto bolehajo tudi za kroničnimi boleznimi in jemljejo določena zdravila, ki povečajo občutljivost na vročino. Za njih je lahko že vsaka manjša telesna obremenitev zelo naporna, zato je še posebej priporočljivo, da poleti veliko počivajo.
Bolniki
Sončarica je zelo nevarna tudi za kronične bolnike, kot so srčni bolniki in bolniki s sladkorno boleznijo. Pri srčnih bolnikih, posebno tistih s srčnim popuščanjem in aterosklerozo, dehidracija in povišana temperatura oslabita že tako oslabljeno srčno mišico, kar lahko v skrajnem primeru privede do srčnega napada ali celo zastoja srca.
Tovrstni bolniki so v posebni nevarnosti tudi zaradi jemanja določenih zdravil, kot so zaviralci beta receptorjev in diuretiki, zaradi katerih je telo že v osnovi bolj dehidrirano. Previdnost velja tudi pri bolnikih z nekaterimi akutnimi obolenji (driska, bruhanje, kožne opekline, infekcije ipd.), saj telo pri njih izgubi veliko vode.
Sončarica, toplotni udar ali vročinska kap?
Sončarica in vročinska kap (imenovana tudi toplotni ali vročinski udar) gresta z roko v roki, zato so si simptomi obeh obolenj tudi zelo podobni. Telo se pregreje in se ni zmožno več ohlajati, prenehamo se potiti, telesna temperatura pa lahko naraste tudi nad 40 °C.
Toplotni udar za razliko od sončarice sicer ni nujno povezan z izpostavljenostjo soncu. Običajno gre za pregretost telesa in hudo dehidracijo, ki sta posledica previsoke vročine in vlažnosti zraka, pa tudi nekaterih prepovedanih drog.
Pregret organizem ogroža številne vitalne funkcije, kar lahko privede do kome in, če ne ukrepamo pravilno, tudi do smrti. Znakov pregretega organizma zato nikar ne spreglejte, predvsem pa pazite, da se pred sončarico ali vročinsko kapjo že takoj ustrezno zaščitite.
Kako sončarico preprečimo?
Sončarico najenostavneje preprečimo tako, da se močnemu soncu in visoki vročini izogibamo. Če smo zunaj, se zadržujemo v senci ter nosimo pokrivalo in lahka oblačila iz naravnih materialov, ki omogočajo potenje. Izogibamo se predvsem soncu, ko je to najmočnejše, torej med 11. in 16. uro.
Izredno pomembno je, da skrbimo za zadostno hidracijo in čez dan pijemo večje količine vode (vsaj 2 litra ali več, odvisno od znojenja). Poskušamo tudi uživati lahko hrano in pazimo na zadosten vnos soli.
Izogibamo se alkoholu in kofeinu, saj delujeta kot diuretika in lahko sončarico podkrepita. Za optimalno elektrolitsko in tekočinsko ravnotežje bomo poskrbeli z uživanjem veliko kalija in vitamina C. Slednja najdemo predvsem v sadju in zelenjavi, kot so banane, avokado, špinača ipd.
Ko je zunaj prevroče, je priporočljivo, da se izogibamo velikemu telesnemu naporu in raje počivamo. Bolje je, da se opravkov lotimo v zgodnjih jutranjih ali poznejših popoldanskih urah, ko zunanja temperatura pade in se ozračje nekoliko ohladi.
V primeru, da smo v zaprtem prostoru, ga redno in kar se da pogosto prezračimo. Pozorni bodimo tudi pri vožnji z avtomobilom. Če v njem nimamo klime, poskrbimo za redne postanke v senci, kjer se nadihamo svežega zraka in se nekoliko ohladimo. Vročina v avtu skokovito narašča in je izjemno nevarna predvsem za majhne otroke in hišne ljubljenčke, zato jih v avtomobilu nikar ne puščajmo zaprtih.
Prva pomoč – ukrepajmo hitro in pravilno
Če se po dolgi izpostavljenosti soncu pojavijo znaki sončarice ali vročinskega udara, je najpomembneje, da čim prej poskusimo zbiti povišano telesno temperaturo. To naredimo tako, da prizadeto osebo prestavimo v hladen in senčen prostor, ji odstranimo kar največ oblačil in jo v hladni vodi kopamo vsaj 10 minut.
Nikar ne uporabite zdravil za znižanje telesne temperature, razen če vam je tako svetoval zdravnik! Ta namreč ne bodo učinkovala in so za prizadeto osebo lahko celo škodljiva.
Najpomembneje je, da pri sončarici ohladimo glavo in vrat. Pomagamo si lahko s hladnimi obkladki in ledom, ki jih položimo na vrat, roke, noge in dimlje. Ohlajene okončine bodo izboljšale prekrvavitev možganov. Dodatno lahko kroženje krvi spodbudimo tudi tako, da noge dvignemo in jih masiramo.
Če je le mogoče, naj oseba, ki jo je prizadela sončarica, pije majhne požirke vode. Izogibajte se alkoholu in kofeinu, saj pospešita srčni utrip in telo dodatno dehidrirata. Ko telo dovolj ohladimo in temperatura nekoliko pade, prizadeto osebo nujno čim prej odpeljimo na urgenco. Njeno življenje je namreč lahko ogroženo!
S soncem se ne gre šaliti
Sonce lahko na nas pusti trajen pečat in nepopravljivo škodo, zato opozoril nikar ne jemljite zlahka. Postavite zdravje na prvo mesto in ukrepajte preventivno, saj boste lahko nevarne posledice sončarice in ostalih zapletov le tako uspešno zajezili. Naj vas to ne odvrne od vseh lepot, ki jih poletni čas prinaša. Le pamet v roke in kapo na glavo. Srečno!
