Ali se v resnici zavedamo, da se moramo pred soncem zaščititi vsak dan, tudi če nismo na plaži?

Ko se spomladi pojavijo prvi topli sončni dnevi, želimo izkoristiti vsako minuto izpostavljanja soncu in vitaminu D. Sicer s tem ni nič narobe, a pogosto pozabljamo, da tudi šibko sonce lahko škoduje naši koži. Zaplete se lahko že pri pravilni rabi sončnih krem, katerih je danes na trgu toliko, da težko izberemo tisto, ki nam bo res pisana na kožo. V spodnjem prispevku  je izpostavljenih nekaj pomembnih opozoril o soncu in sončenju, ter kako se lahko zaščitimo pred nevarnimi sončnimi žarki.

 

Nekaj splošnih vprašanj, ki se mogoče porajajo

 

Ali se lahko varno pražimo na soncu?

 

Ne. Tako kot ne moremo varno kaditi.

 

Kaj pravzaprav pomeni porjavitev kože?

 

Vsaka porjavitev je znak poškodbe kože, tudi če ni opeklina, naše kožne celice popravljajo spremembe, ki so nastale zaradi učinkov sončne svetlobe oziroma UV sevanja. Koža sicer postane temnejša zaradi pigmenta, ki se sprosti in ščiti kožno DNK pred dodatnim soncem,  vendar pigment sploh ne bi nastal, če koža ne bi bila poškodovana. Koža torej ve, da je poškodovana in naravno odreagira s porjavitvijo, ta pa se začne z mutacijami DNK.

Tisto »malo barve«, ki si je vsi spomladi želimo je torej že znak okvare naše kože, za vzdrževanje rjavega tena pa je potrebno redno poškodovanje. Tudi umetno sončenje, kot je porjavitev v solariju, predstavlja nevarnost za razvoj kožnega raka, tako kot naravno sončenje. V solarijih so namreč posebne žarnice, ki oddajajo UV svetlobo A in B, enako kot sonce in izpostavljenost UV sevanju (ne glede na vir) povzroča nastanek različnih vrst kožnega raka. Sončenje v solariju ne predstavlja varnega načina sončenja, lahko je celo bolj nevarno, kot izpostavljanje opoldanskemu soncu.

 

Modrosti naših babic o sončenju…pa tudi nekaj novih

 

  • Izogibajte se soncu, še posebej takrat, ko je to najmočnejše. Največjo moč imajo sončni žarki med 11. in 16. uro. V tem času je najbolje biti v zaprtem prostoru ali vsaj v senci.
  • Ko morate biti na soncu, se primerno oblečite. Na glavi imejte pokrivalo, ki zakriva vaš obraz, oblečene imejte dolge rokave in dolge hlače ter nosite sončna očala z UV zaščito. Vedno večja je tudi ponudba oblačil, ki imajo zaščito pred UV žarki – UPF oblačila. Faktor na oblačilih označuje koliko UV žarkov je pri testiranju prodrlo skozi tkanino. Višji kot je UPF faktor, manj UV žarkov prodre skozi.Najboljšo zaščito predstavljajo oblačila z UPF 50.
  • Uporabljajte sončno kremo. Predele kože, ki so izpostavljeni soncu namažite s kremo z zaščitnim faktorjem za UVA in UVB žarke. Kako močno zaščito boste uporabili je odvisno od vašega tipa kože, v splošnem pa velja, da je potrebno uporabljati vsaj SPF 30.

 

Pri nanašanju kreme si zapomnite:

 

  • Nanesite jo vsaj 20 minut pred izspotavljanjem soncu, da se krema dobro vpije v vašo kožo.
  • Uporabljajte kremo tudi kadar je oblačno, saj do 80% sončih žarkov prodre skozi oblake. UVA tip sončnih žarkov poleg oblakov prodre tudi skozi nevihto, sneg ter večino oken. Zaščiti pred soncem pa posvetite pozornost tudi kadar ste v hribih, saj se z višanjem nadmorske višine povečuje tudi moč sončnih žarkov. Predvsem bodite pozorni na zaščito obraza, ustnic in oči, saj so ostali predeli telesa ponavadi v hribih pokriti z oblačili.
  • Nanesite zadostno količino sončne kreme. Za celotno telo je potrebno nanesti približno za golf žogico kreme, za obraz, ušesa in vrat pa približno jedilno žlico.
  • Ponovno nanesite kremo vsake dve uri, kadar se potite ali ste v vodi, lahko pa tudi pogosteje.
  • Pri uporabi sončnih krem v spreju bodite previdni, da kremo nanesete po vseh izpostavljenih predelih kože in da ne izpustite katerih manjših predelov.
  • Zaščitni faktorji se ne seštevajo, moč zaščitnega faktorja pa ne raste enakomerno. Pri SPF 30 ste zaščiteni pred približno 97% sončnih žarkov, pri SPF 50 pa pred približno 98%.
  • Posamezniki s temnejšo poltjo niso nujno bolje zaščiteni pomembno je namreč kako koža odreagira na sonce. V nobenem primeru pa niste 100% zaščiteni, tudi če vaša koža na sonce dobro reagira.

 

Še nekaj besed o sončnih kremah

 

V grobem obstajata dve vrsti sončnih krem z različnim delovanjem: naravne oz. mineralne sončne kreme in kemične sončne kreme.

Naravne sončne kreme vsebujejo naravne minerale, cinkov oksid ali titanijev dioksid, ki na koži ustvarijo zaščitni sloj, ta pa UV žarke odbija s površine. Pri izbiri naravne kreme za sončenje je potrebno preveriti, kolikšen delež mineralov vsebujejo. Poleg mineralov naj kreme vsebujejo kakovostna rastlinska masla. Čeprav nekatera olja in masla vsebujejo UV zaščito, je ta zaščita prešibka in sama po sebi ne zadostuje.

Kemične sončne kreme pa delujejo popolnoma drugače, saj se  vpijejo v kožo in v koži absorbirajo prejete sončne žarek. Sončni žarki torej prodrejo v kožo, vendar jih v koži sestavine iz kreme vežejo nase in tako preprečijo, da bi žarki učinkovali na kožo. Poleg tega mineralne kreme začnejo delovati takoj, kemične pa za začetek delovanja potrebujejo približno 20 minut.

 

V čem je torej glavna razlika med mineralnimi in kemičnimi kremami?

V učinku, ki ga imajo sestavine kemičnih krem na naše telo. Pri redni uporabi kemične kreme lahko v svoje telo pospešeno vnašate snovi kot so oksibenzon, etilheksil in benzofenon, ki lahko vplivajo na hormonski sitem in tvorijo proste radikale ter rakotvorne snovi.

Pomembna razlika je tudi v izgledu. Kemične kreme so namreč popolnoma prozorne in ne puščajo sledi, za razliko od mineralnih, ki v večini primerov pustijo na koži belkasto obarvanje.

 

Makeup in zaščita pred soncem

 

Pomislite na BB ali CC kremo z zaščitnim faktorjem, kot na smetano za kuhanje v receptu: je sestavina, ki jo lahko odlično kombiniramo z drugami sestavinami v receptu, a sama po sebi ne predstavlja ravno zadovoljivega obroka.

Pri uporabi ličil s SPF upoštevajte, da zaščitni faktor sam po sebi ne predstavlja dovoljšne zaščite, tudi če ima vaša BB, CC ali podobna krema visok SPF. Na obraz jo nanesemo v tako majhni količini, da kože ne zaščiti v celoti. Pred nanosom je potrebno torej poskrbeti, da se namažemo s kvalitetno obrazno kremo, ki vsebuje vsaj SPF 30. Pri tem ne izpustimo vratu in ustnic, katere lahko namažemo s kakšno dobro zaščitno šminko ali balzamom.

 

Kaj lahko naredimo, če nas je opeklo?

 

Vsem se kdaj zgodi, da smo premalo pazljivi in nas sonce nepričakovano opeče. Takrat je potrebno poskrbeti za kožo, jo umiriti in si pomagati proti bolečinam. Uporabljajte hladne obkladke, namočite jih v mrzlo vodo in jih pustite na koži, dokler ne postanejo topli. Uporabite kremo ali gel za opekline po sončenju, ki ju lahko hranite v hladilniku. Občutek na koži bo tako še boljši. Mazilo nežno nanesite na opečene predele.

Če so bolečine zelo hude lahko vzamete tablete proti bolečinam, vendar se v tem primeru najprej posvetujte s svojim zdravnikom. Pijte veliko vode in se izogibajte soncu, dokler se koža ne pozdravi. Če opazite nastajanje mehurjev ali hudo luščenje, lahko obiščete dermatologa, ki vam lahko predpiše kremo za negovanje kože. Ko se bo vaša koža pozdravila, jo bo dermatolog pregledal in se tudi prepričal, da v koži ni sprememb, ki bi nakazovale na kožnega raka.

Če po dolgotrajnem sončenju opazite, da imate vročino, vas zebe, imate hude bolečine, mehurji prekrivajo več kot 20% kože ali opažate znake dehidracije (suha usta, huda žeja, zmanjšano uriniranje, huda utrujenost, vrtoglavost…) morate takoj obiskati vašega zdravnika.

 

Učinki pretiranega sončenja

 

Poškodba kože, ki nastane zaradi pretiranega sončenja, poveča tveganje za nastanek različnih oblik kožnega raka, med drugim tudi najbolj nevarne oblike, malignega melanoma. Občasna porjavitev ali celo opeklina ne vodi nujno v nastanek kožnega raka vendar pa dokazano obstaja povečano tveganje. Ugotovljeno je bilo, da 5 ali več sončnih opeklin do dvajsetega leta, poveča tveganje za nastanek kožnega raka za 60% (1). Kožni rak je najpogostejša oblika raka pri ljudeh, nastanek pa je povezan tudi z uporabo solarija predvsem pred tridesetim letom. Naprave za umetno sončenje (solariji) so bile leta 2009 uvrščene v prvo skupino kancerogenih snovi za ljudi, tako kot naprimer azbest in tobak.

Poleg kožnega raka, pretirano sončenje povzroča tudi pospešeno staranje kože zaradi pospešenega propadanja kolagenskih vlaken, kar se kaže kot gubanje, manjši elastičnosti kože in stanjšanosti. UV sevanje pa lahko poškoduje tudi oči  ter povzroči nastanek sive mrene, lahko pa tudi pripomore nastanek vnetja očesnih struktur.

Če boste kljub vsemu vseeno veliko izpostavljeni soncu in želite vsako poletje zagorelo polt, bodite vsaj vestni z rednimi pregledi pri dermatologu. Obiščite ga enkrat letno in bodite prepričani, da na vaši koži ni sprememb, ki bi lahko vodile v razvoj kožnega raka.

Poleg rednih obiskov pri dermatologu, je redno samopregledovanje kože pomemben ukrep pred nastankom nevarnih oblik kožnega raka. Zapomnite si pravilo »ABCDE«, s katerim lahko sami presodite, če se vam določeno znamenje zdi nevarno. V novejših priporočilih so pravilu ABCDE dodali še črko F – »Funny looking«, kar pomeni, da vsako znamenje, ki se vam zdi »čudno« pokažite dermatologu. Poleg tega morate biti pozorni na srbeča, luščeča, krvaveča znamenja, na katerih nastane krasta, pod krasto pa je razjeda, ki nikakor ne izgine. Če ste opazili znamenj, ki ustreza tem kriterijem ne odlašajte in se takoj dogovorite z dermatologom za pregled.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: Wu S, Han J, Laden F, Qureshi AA. Long-term ultraviolet flux, other potential risk factors, and skin cancer risk: a cohort study. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2014 Jun;23(6):1080-9

Marija Lucija Antolič, dr.med.
Marija Lucija Antolič, dr.med.
http://lucija-antolic.si
Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.