Če imamo duševne težave ali smo v stiski, lahko poiščemo strokovno pomoč psihologa, psihiatra ali psihoterapevta. Kakšna je pravzaprav razlika med njimi in v kakšnem primeru nam lahko kateri od njih pomaga?

 

Kdo je naš psiholog?

Psiholog ima zaključen študij psihologije, ki se v Sloveniji izvaja na Filozofski fakulteti. Po zaključenem študiju je usposobljen za to, da opravlja psihometrično testiranje in ocenjevanje ter ob težavnih vsakdanjih situacijah nudi psihološko svetovanje.

Psiholog je lahko zaposlen v različnih institucijah, saj znotraj psihologije obstajajo številne veje in ravni. Psihologi tako delujejo na različnih področjih, npr. v zdravstvu (centri za krepitev zdravja, centri za mentalno zdravje), na področju izobraževanja (svetovalna služba v vrtcih in šolah), na področju socialnega varstva (centri za socialno delo, zapori), v športnih ekipah, raziskovalnih inštitucijah, pravosodju, vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic) in nevladnih organizacijah (npr. karierno svetovanje).

Če psiholog po končanem magistrskem študiju opravi tudi specializacijo iz klinične psihologije, lahko opravlja delo kliničnega psihologa  in se ukvarja z duševnimi in osebnostnimi motnjami ter tako sodeluje tudi z ostalimi zdravstvenimi delavci in specialisti. Pri tem je usposobljen za izvajanje klinično-psihološke anamneze, izvaja pa lahko tudi psihodiagnostično testiranje in postavlja psihiatrične diagnoze. Prav tako lahko klinični psiholog deluje tudi kot sodni izvedenec.

 

Psiholog, psihiater, psihoterapevt: H komu po pomoč?

 

Kdaj poiščemo pomoč psihologa?

Psiholog se ukvarja s posameznikovih mišljenjem, vedenjem, čustvovanjem, osebnostjo in medosebnimi odnosi. Pomembno je, da pri posameznikih poišče močna in šibka področja delovanja ter mu glede na težave nudi svetovanje, pogovor in psihoedukacijo. Cilj njegovega dela je, da opolnomoči ljudi pri soočanju s svojimi težavami ter jim pomaga pri iskanju rešitev. Psiholog se z dodatnim izobraževanjem s področja psihoterapije (vsaj 4-letnega izobraževanjem) lahko ukvarja s stiskami ljudmi, travmatičnimi izkušnjami ter jim pomaga pri premagovanje duševnih težav. Pri svojem delu se srečuje z individualnimi posamezniki (osebami s težavami ali njihovimi svojci), pari, skupinami in družinami.

Na podlagi opravljenega psihodiagnostičnega testiranja lahko poda psihološko mnenje, ne postavlja pa diagnoz in ne predpisuje zdravil. Za določena zdravila, kot so antidepresivi, lahko dobimo recept že od osebnega zdravnika, sicer pa nas bo psiholog napotil k psihiatru.

V primeru duševnih ali osebnostnih motenj, ki imajo pomenljiv vpliv na naše psihično delovanje in odnose z drugimi, nas lahko psiholog usmeri k psihiatru ali pa h kliničnemu psihologu. K njemu nas bo preko napotnice napotil osebni zdravnik, lahko pa se odločimo tudi za samoplačniški pregled. Seznam kliničnih psihologov in rednih čakalnih dob za prvi pregled lahko preverite tudi na naši strani.

 

Psihoterapija

 

Kdo je naš psihiater?

Psihiater je zdravnik specialist, ki je zaključil izobrazbo na Medicinski fakulteti in nato opravil petletno specializacijo iz psihiatrije. Usposobljen je za zdravljenje kompleksnejših duševnih bolezni in osebnostnih motenj, ki lahko potrebujejo zdravljenje z zdravili ali pa hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici.

Poleg osebnega zdravnika je psihiater edini, ki nam lahko predpiše zdravila. Njegova primarna naloga ni nudenje psihoterapije ali svetovanje, razen če ima za to opravljeno tudi ustrezno izobrazbo. Prav tako psihiater ne opravlja psihološkega testiranja.

 

Naročanje in prvi obisk pri psihiatru

Na psihiatra se obrnemo, če imamo resne duševne težave, kot so npr. huda depresija, prividi in prisluhi, močna nihanja v razpoloženju, anksioznost ipd. Napoti nas lahko osebni zdravnik z napotnico ali pa se v psihiatrično ambulanto naročimo sami. Čakalne dobe in seznam nekaterih samoplačniških psihiatričnih ambulant najdete tukaj.

Pri prvem obisku bo psihiater na podlagi intervjuja postavil diagnozo, pripravil načrt zdravljenja in predpisal zdravila, če so ta potrebna. Po potrebi nas bo napotil na dodatne preiskave, lahko pa bo za uspešno zdravljenje priporočil tudi psihoterapijo.

Številne znanstvene raziskave dokazujejo, da individualna psihoterapija lahko zelo pomaga pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni in pomembno podpira zdravljenje z zdravili, ki jih predpiše psihiater.

Nekateri psihiatri imajo tudi psihoterapevtsko znanje, zato lahko celoten postopek zdravljenja opravimo pri njih. Sicer pa psihiatri sodelujejo tako s kliničnimi psihologi kot tudi z drugimi zdravniki specialisti, pri čemer spremljajo celoten postopek našega zdravljenja.

 

Psiholog, psihiater, psihoterapevt: Individualna psihoterapija lahko zelo pomaga pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni.

 

Kdo je naš psihoterapevt?

Psihoterapevt je strokovnjak, ki je opravil akademsko izobraževanje iz psihoterapevtske znanosti in šel skozi specialistični študij psihoterapije, npr. vedenjsko-kognitivne, psihoanalitične ali sistemske. Pomaga nam lahko pri vseh vrstah težav, za katere bi se sicer obrnili na psihologa ali psihiatra. Če psihoterapijo primerjamo s psihološkim svetovanjem, je psihoterapija zahtevnejša in dolgotrajnejša in se ukvarja z odpravljanjem duševnih težav ali motenj.

Za razliko od psihologa nam psihoterapevt ne svetuje, prav tako pa nam ne more predpisati zdravil. Psihoterapija je proces, preko katerega posameznik odkriva in ozavešča lastna čustva, vzorce in vedenje. Pacienti se morajo v psihoterapevtskem odnosu počutiti varne, pogovor s psihoterapevtom pa jim z ustreznimi intervencijami v varnem in zaupnem okolju omogoča predelovanje in razreševanje težkih osebnih vsebin in samoraziskovanje. Psihoterapevt lahko pomaga posameznikom z različnimi vrstami anksioznih motenj in depresije, pri osebnostnih motnjah, motnjah hranjenja, odvisnosti …

 

Kako izbrati sebi primernega psihoterapevta?

Psihoterapevti uporabljajo različne psihoterapevtske pristope, zato se moramo pred samo izbiro najprej pozanimati, ali določen pristop nam in naši težavi ustreza. Dobro je tudi preveriti, ali ima izbrani psihoterapevt ustrezno izobrazbo in ali je primerno usposobljen. V Sloveniji področje psihoterapije ni zakonsko urejeno, zato se na trgu pojavljajo terapevti, ki niso nujno opravili ustreznega izobraževanja. Svetujemo, da poiščete terapevta, ki je v osnovi zaključil študij psihologije ali medicine in po končanem študiju opravil izobraževanje iz določene smeri v psihoterapiji.

 

Psihoterapija

 

Za uvodno srečanje se dogovorimo po telefonu ali preko e-pošte. Na njem izvemo vse, kar nas o psihoterapevtskem zdravljenju zanima, spregovorimo o svojih težavah in postavimo cilje, ki bi jih radi dosegli pri zdravljenju. Če nam pristop odgovarja in se za tovrstno zdravljenje odločimo, na uvodnem srečanju podpišemo tudi terapevtski dogovor.

 

Psiholog, psihiater, psihoterapevt: Kako govorimo termin obiska?

 

Psihoterapija ni možna na napotnico

Psihoterapija je v Sloveniji skoraj izključno samoplačniška, razen v primerih, ko imajo psihiatri ali psihologi v javnem zdravstvenem sektorju opravljeno tudi psihoterapevtsko izobrazbo. Osebni zdravnik ali psihiater nam lahko tako zgolj predlagata psihoterapevtsko zdravljenje, ne moreta pa nam izdati napotnice.

 

Okvirne cene psihoterapije se gibljejo med 40 in 60 € na terapevtsko seanso, običajno se opravljajo 1-krat tedensko in trajajo 45–50 minut oz. odvisno od dogovora. Časovni okvir je seveda odvisen od težav, ki jih imamo, in od cilja, ki ga želimo doseči v psihoterapiji, predvsem pa od posameznika, od njegove osebnosti in njegovega tempa, ki ga sam narekuje.

 

Viri


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Anksioznost: Ko nam strah uide izpod nadzora

Anksioznost je ena izmed najpogostejših psihičnih motenj, s katero se spopada vsaka peta odrasla oseba. Kakšni so značilni simptomi anksioznosti in kdaj je treba poiskati pomoč?

Zdravstvene napotnice: Kakšne so razlike in kako jih uveljavljamo

Kakšne so razlike med zdravstvenimi napotnicami in kakšni so postopki njihovega uveljavljanja?

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×