Če imamo duševne težave ali smo v stiski, lahko poiščemo strokovno pomoč psihologa, psihiatra ali psihoterapevta. Kakšna je pravzaprav razlika med njimi in v kakšnem primeru nam lahko kateri od njih pomaga?

 

Kdo je naš psiholog?

Psiholog ima zaključen študij psihologije, ki se v Sloveniji izvaja na filozofski fakulteti. Usposobljen je za to, da opravlja psihometrično testiranje in ocenjevanje ter ob težavnih vsakdanjih situacijah nudi psihološko svetovanje.

 

S psihologom se lahko srečamo v različnih institucijah, kot so šole, vrtci, športna društva, podjetja ipd. Če ima opravljeno tudi specializacijo iz klinične psihologije, lahko opravlja delo kliničnega psihologa in tako sodeluje tudi z ostalimi zdravstvenimi delavci in specialisti.

 

Klinični psiholog se za razliko od splošnega psihologa ukvarja predvsem z osebnostnimi in duševnimi motnjami. Kot so pojasnili v psihoterapevtski ambulanti Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, je ta usposobljen za »klinično-psihološko anamnezo, psihodiagnostično testiranje ter za postavljanje/preverjanje psihiatričnih diagnoz«. Prav tako lahko klinični psiholog deluje tudi kot sodni izvedenec.

 

Psiholog, psihiater, psihoterapevt: H komu po pomoč?

 

Kdaj poiščemo pomoč psihologa?

Psiholog nam lahko pomaga pri vsakdanjih osebnih težavah in duševnih stiskah, na primer ob prelomnih življenjskih dogodkih, ko imamo težave v medsebojnih odnosih, nizko samozavest ipd. Z uporabo različnih psiholoških tehnik nam bo pomagal, da bomo sebe in svoje težave bolje spoznali, se z njimi lažje soočili in tudi prepoznali ustrezno rešitev.

 

V primeru duševnih ali osebnostnih motenj, ki imajo pomenljiv vpliv na naše psihično delovanje in odnose z drugimi, nam lahko pomaga klinični psiholog. K njemu nas bo preko napotnice napotil osebni zdravnik, lahko pa se odločimo tudi za samoplačniški pregled. Seznam kliničnih psihologov in rednih čakalnih dob za prvi pregled lahko preverite tudi na naši strani.

 

Psiholog ne more predpisati zdravil

Psiholog nam lahko poda psihološko mnenje ali oceno, ne more pa predpisati zdravil. Za določena zdravila, kot so antidepresivi, lahko dobimo recept že od osebnega zdravnika, sicer pa nas bo psiholog napotil k psihiatru.

 

Prav tako psiholog ne more izvajati psihoterapevtskega zdravljenja, razen če je za to dodatno opravil tudi 4-letno izobraževanje iz psihoterapije. Če pri prvem pogovoru ugotovimo, da s psihološkimi pristopi ne moremo rešiti svojih težav, nas bo psiholog usmeril k primernemu strokovnjaku.

 

Kdo je naš psihiater?

Psihiater je zdravnik specialist, ki je zaključil izobrazbo na medicinski fakulteti in nato opravil petletno specializacijo iz psihiatrije. Usposobljen je za zdravljenje kompleksnejših duševnih bolezni in osebnostnih motenj, ki lahko potrebujejo zdravljenje z zdravili ali tudi hospitalizacijo.

 

Poleg osebnega zdravnika je psihiater edini, ki nam lahko predpiše zdravila. Njegova primarna naloga ni nudenje psihoterapije ali svetovanje, razen če ima za to opravljeno tudi ustrezno izobrazbo. Prav tako psihiater ne opravlja psihološkega testiranja.

 

Naročanje in prvi obisk pri psihiatru

Na psihiatra se obrnemo, če imamo resne duševne težave, kot so npr. huda depresija, prividi in prisluhi, močna nihanja v razpoloženju, anksiozna motnja ipd. Napoti nas lahko osebni zdravnik z napotnico ali pa se v psihiatrično ambulanto naročimo sami. Čakalne dobe in seznam nekaterih samoplačniških psihiatričnih ambulant najdete tukaj.

 

Pri prvem obisku bo psihiater na podlagi intervjuja postavil diagnozo, pripravil načrt zdravljenja in predpisal zdravila, če so ta potrebna. Po potrebi nas bo napotil na dodatne preiskave, lahko pa bo za uspešno zdravljenje priporočil tudi psihoterapijo.

 

»Številne znanstvene raziskave dokazujejo, da individualna psihoterapija lahko zelo pomaga pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni in pomembno podpira zdravljenje z zdravili, ki jih predpiše psihiater,« pojasnjujo na SFU. »Individualna psihoterapija je še posebej indicirana v primeru nevrotičnih težav, skupinska psihoterapija pa ima zelo dobre učinke tudi pri odpravljanju odnosnih težav.«

 

Nekateri psihiatri imajo tudi psihoterapevtsko znanje, zato lahko celoten postopek zdravljenja opravimo pri njih. Sicer pa psihiatri sodelujejo tako s kliničnimi psihologi kot tudi z drugimi zdravniki specialisti, pri čemer spremljajo celoten postopek našega zdravljenja.

 

Psiholog, psihiater, psihoterapevt: Individualna psihoterapija lahko zelo pomaga pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni.

 

Kdo je naš psihoterapevt?

Psihoterapevt je strokovnjak, ki je opravil akademsko izobraževanje iz psihoterapevtske znanosti in šel skozi specialistični študij psihoterapije. Pomaga nam lahko pri vseh vrstah težav, za katere bi se sicer obrnili na psihologa ali psihiatra.

 

Za razliko od psihologa nam psihoterapevt sicer ne svetuje, prav tako pa nam ta ne more predpisati zdravil. Psihoterapija je dolgotrajen proces, preko katerega posameznik odkriva in ozavešča lastna čustva, vzorce in vedenje. Na SFU pojasnjujejo, da se pacienti zdravijo »v psihoterapevtskem odnosu, v pogovoru s psihoterapevtom, ki jim z ustreznimi intervencijami v varnem in zaupnem okolju omogoča predelovanje in razreševanje težkih osebnih vsebin in samoraziskovanje«.

 

Kako izbrati sebi primernega psihoterapevta?

Psihoterapevti uporabljajo različne psihoterapevtske pristope, zato se moramo pred samo izbiro najprej pozanimati, ali določen pristop nam in naši težavi ustreza. Dobro je tudi preveriti, ali ima izbrani psihoterapevt ustrezno izobrazbo in ali je primerno usposobljen.

 

Za uvodno srečanje se dogovorimo po telefonu ali preko e-pošte. Na njem »izvemo vse, kar nas o psihoterapevtskem zdravljenju zanima, spregovorimo o svojih težavah in postavimo cilje, ki bi jih radi dosegli pri zdravljenju,« poudarjajo na SFU. Če nam pristop odgovarja in se za tovrstno zdravljenje odločimo, na uvodnem srečanju podpišemo tudi terapevtski dogovor.

 

Psiholog, psihiater, psihoterapevt: Kako govorimo termin obiska?

 

Psihoterapija ni možna na napotnico

Psihoterapija je v Sloveniji skoraj izključno samoplačniška, razen v primerih, ko imajo psihiatri ali psihologi v javnem zdravstvenem sektorju opravljeno tudi psihoterapevtsko izobrazbo. Osebni zdravnik ali psihiater nam lahko tako zgolj predlagata psihoterapevtsko zdravljenje, ne moreta pa nam izdati napotnice.

 

Okvirne cene psihoterapije se gibljejo med 40 in 60 € na terapevtsko seanso, običajno se opravljajo 1-krat tedensko in trajajo 45–50 minut oz. odvisno od dogovora. »Časovni okvir je seveda odvisen od težav, ki jih imamo, in od cilja, ki ga želimo doseči v psihoterapiji, predvsem pa od posameznika, od njegove osebnosti in njegovega tempa, ki ga sam narekuje.«

 

Nekateri psihoterapevti, tudi v Ambulanti SFU Ljubljana, lahko cene psihoterapevtskih seans prilagodijo glede na socialno-ekonomski status posameznika. Prav tako lahko v Ambulanti SFU po novem zavarovanci Zavarovalnice AS pridobijo do 10 ur brezplačne supervizije, če imajo sklenjeno ustrezno zavarovanje. Več lahko preverite na njihovi strani.

 

Viri


Andreja Rok
Andreja Rok
Zdravstvena navdušenka, usmerjena v raziskovanje in upravljanje družbenih medijev. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si in del marketinške ekipe podjetja Medifit.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Anksioznost: Ko nam strah uide izpod nadzora

Anksioznost je ena izmed najpogostejših psihičnih motenj, s katero se spopada vsaka peta odrasla oseba. Kakšni so značilni simptomi anksioznosti in kdaj je treba poiskati pomoč?

Zdravstvene napotnice: Kakšne so razlike in kako jih uveljavljamo

Kakšne so razlike med zdravstvenimi napotnicami in kakšni so postopki njihovega uveljavljanja?

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×