Pogosto se zgodi, da partnerja v nekem trenutku opazita, da se ne moreta več povezati tako, kot sta se lahko včasih. Mogoče sta dobila prvega otroka ali že imata otroke, se soočila s težkimi situacijami, se spremenila ali pa sta že več let skupaj in stvari več niso iste kot na začetku njune zveze. Dobra partnerska komunikacija je ključ do dobrega razmerja, pravijo.

 

Velikokrat vsaj eden od partnerjev želi več čustvene intimnosti in povezanosti. Morda ni dovolj slišan, morda drugi partner ne opazi njegovih/njenih čustev ali pa se o čustvih nikoli ne pogovarjata. Lahko se zgodi, da ne znata komunicirati, kadar nimata istega mnenja – to lahko pripelje do konfliktov. Partnerja lahko čutita, da odločitev ne sprejemata skupaj in da nista ekipa. To je lahko še posebej očitno, če imata otroke in pri vzgoji ne sodelujeta dovolj. Dogajajo pa se lahko tudi težave z intimnostjo, ko ne znata izražati želja, uživati in se veseliti spolnosti.

 

Do takih težav v razmerjih lahko vodi tudi neustrezna partnerske komunikacije. Zato je v nadaljevanju opisanih le nekaj nasvetov, ki lahko predstavljajo prve korake do uspešne komunikacije. Vendar je pomembno, da se partnerja zavedata, da se morata za boljšo komunikacijo potruditi oba. Partnerska komunikacija ni enostranska dejavnost, temveč je sodelovanje.

 

Naučite se poslušati, razumeti in preveriti, ali pravilno razumete povedano.

 

V partnerskih zvezah je zelo pomembno izkazovanje pozornosti. Posebej ko nam partner govori o pomembnih osebnih zadevah, je naša naloga, da mu posvečamo vso našo pozornost. Takšno poslušanje pripomore k vzpostavljanju močne čustvene zveze in sporoča, da nam partner veliko pomeni. Najprej se je  za uspešno komunikacijo treba naučiti dobro poslušati. Občutek, da smo slišani, nas lahko še bolj poveže s partnerjem.

 

Da se lahko med pogovorom s partnerjem počutite povezani, je dobro, da mu nekako sporočite, da ga poslušate in razumete. To lahko jasno sporočate z neverbalno govorico (kimanje, očesni stik) ali spontanimi komentarji (»Nisem vedela, da se tako počutiš.«, »Aha.«, »Razumem.«).

 

Ker je ena največjih težav pri partnerski komunikaciji, da partnerja razumemo narobe, je nujno, da preverimo, ali smo povedano razumeli pravilno. Zato občasno preverite, ali partnerja pravilno razumete. To lahko delate tako, da na kratko povzamete, kar vam govori. To poskušajte storiti s svojimi besedami in mu pustite, da vas popravi, če ga/jo niste dobro razumeli.

 

Primer:

A: »Zdi se mi, da se moram sama odločati o tem, kaj otroka smeta in česa ne. Vedno ju usmeriš k meni. In potem sem jaz tista, na katero sta jezna in ki jima nič ne dovolim.«

Načini povzemanja:

»Če prav razumem, mi želiš povedati, da se počutiš, kot da se moraš sama odločati o tem, kaj otroka smeta in česa ne.«

»Govoriš, da se izogibam sprejemanju odločitev o tem, kaj otroka smeta in česakaj ne.«

»Kar mi želiš povedati, je, da se počutiš sama pri sprejemanju odločitev glede postavljanja omejitev otrokoma.«

 

Ravno pri povzemanju in razumevanju, kaj vam partner/-ka želi sporočiti, pa se lahko zgodi, da se nezavedno postavite v obrambni položaj. Takrat namesto povzemanja takoj zanikate ali jasno sporočite, da partner/-ka nima prav. Vendar je za dobro poslušanje nujno, da najprej poskušate razumeti svojega partnerja, ne da bi interpretirali zaključke tega, kar vam želi povedati. Zapomnite si, da razumevanje partnerja ne pomeni, da se z njim nujno strinjate ali celo čutite enako. Lahko ste povsem drugega mnenja, vendar je pomembno, da ga najprej poslušate in razumete.

 

Kako izboljšati partnersko komunikacijo?

 

Na kritiko se odzovite empatično.

 

V partnerskih razmerjih je kritika neizogibna, saj ima vsak partner svoja pričakovanja in prepričanja o tem, kako je prav ter katero vedenje je ustrezno. Kadar torej partner ne ravna po pričakovanjih drugega partnerja, lahko drugi partner občuti neprijetna čustva. Ta neprijetna čustva lahko pogosto vodijo v kritiko ali obtoževanje.

 

Kadar vas partner obtožuje ali kritizira, je pomembno, da omejite svoj obrambni odziv. Čeprav je težko poslušati kritiko, je vseeno pomembno, da partnerja poslušate in se odzovete empatično. Čeprav se morda ne strinjate s kritiko, lahko vseeno poskušate razumeti, kako se vaš partner počuti. Bodite iskreni in povejte, kako se vi ob tem počutite.

  • Primer obrambnega odzivanja:

Partner 1: Ne ljubiš me več.

Partner 2: Kaj?! Pa ti se hecaš! O čem to govoriš?

  • Primer empatičnega odzivanja:

Partner 1: Ne ljubiš me več.

Partner 2: Uh, prizadene me, ko to rečeš. Vem, da sem zaradi dodatnega dela v službi čisto odsoten in utrujen. Pogovoriva se o tem. Mi lahko poveš, kaj sem naredil, da se tako počutiš?

 

Ob kritikah je dobro izluščiti, kaj so tista vedenja, ki vodijo do določenega počutja. Zakaj se partner počuti, da vzgaja otroke sam? Zakaj se partner ne počuti ljubljen? Zakaj je partner jezen na vas? Ko ugotovite vedenje, ki je »krivo« za nastalo situacijo, poskusite pogledati na situacijo z vidika svojega partnerja. Pogovarjajta se o vajinih stališčih in argumentih ter jih ne poskušajta samo zanikati, ampak tudi razumeti. Mogoče pa lahko neko vedenje res izzove negativna čustva pri partnerju. Dovolite si biti ranljivi, prav tako si dovolite priznati napake.

 

Konstruktiven pogovor pri kritikah in obtoževanjih pomeni, da se oba partnerja poslušata in poskušata razumeti stališče drug drugega. Skupaj raziskujeta razloge in argumente ter delujeta kot ekipa pri odkrivanju vzroka za neko počutje ali vedenje. Oba partnerja morata biti pripravljena priznati napake. Takšni pogovori vodijo k večji povezanosti v razmerju.

 

kako izboljšati partnersko komunikacijo?

 

Uporabljajte pozitiven jezik.

 

·   Uporabljajte »jaz«-stavke in se izogibajte »ti«-stavkom.

Predvsem v konfliktnih situacijah je pomembno, da se izogibamo obtožujočim »ti«-stavkom. Na primer: »Ti si kriv, da …«, »Ti nikoli ne …«, »Zaradi tebe …«, »Tebi ni mar za …«. Takšni stavki so pogosto zelo kritični, prežeti z močnimi čustvi in imajo velikokrat prikrit namen, da povzročijo neprijetna čustva – krivdo, žalost, jezo, strah.

 

Zato je bolje, da uporabljamo »jaz«-stavke in pojasnimo, kako se počutimo ob določenem vedenju, situaciji ali izražanju svojega partnerja. Za tak način komunikacije moramo najprej razmisliti, kako se počutimo ob nekem dogodku, partnerjevem ravnanju ali odzivanju. Potem je dobro, da prav tako razmislimo o možnih rešitvah oziroma kaj bi lahko situacijo izboljšalo. Dobro je, da smo čim bolj konkretni. Bi radi, da nam partner večkrat verbalno izrazi, kaj čuti? Bi se radi pred vzgojnimi prijemi posvetovali s partnerjem? Ko razumemo, kako se sami počutimo zaradi nekega partnerjevega ravnanja in kako bi se lahko partner v takšni situaciji odzval bolje, lahko poskušamo oblikovati »jaz«-stavek.

 

Na primer:

»Počutim se žalostno, prizadeto, spregledano, jezno, obremenjeno …,

kadar … (določeno vedenje, izjava ali dogodek),

in želim si, da bi … (specifična sprememba vedenja, drugačen odziv).

 

·   Poskušajte se izogibati frazam »da, ampak« oziroma »da, vendar« …

Fraze in odgovori, ki se začnejo z »Da, ampak …«, »Se strinjam, vendar …«, »Prav imaš, ampak …«, imajo nenameren učinek zavračanja in banaliziranja, kar je vaš partner pred tem pravkar rekel. S tem partnerju ne pokažete, da ga sprejemate in poskušate razumeti, ampak se takoj postavite sebi v bran ter zanemarite njegovo mnenje.

 

Vsekakor imate tudi vi pravico, da izrazite svoje mnenje in morebitno nestrinjanje s tem, kar je vaš partner pravkar rekel. Vendar je pomembno, da ste najprej dober poslušalec ter da želite slišati svojega partnerja in ga razumeti. Za to morate imeti potrpljenje – preden pridete vi na vrsto, da izrazite svoje stališče o celotni situaciji.

 

Ne poskušajte rešiti partnerjevih težav.

 

Veliko ljudi predvideva, da je vloga ljubečega in pozornega partnerja ta, da takoj poskuša rešiti partnerjeve težave, da daje nasvete, predlaga, kam preusmeriti čustva, izpostavi pozitivne strani oziroma posledice težave. Čeprav so lahko ti nasveti in rešitve dobronamerni, partnerju ne bodo nujno olajšali občutja ob težavah. Partnerji največkrat potrebujejo le ljubeče razumevanje, pozornost in sprejemanje. Če takoj želite reševati partnerjev problem, bo lahko čutil, da se izogibate sprejemati in začutiti težavo, kakor jo on sam občuti. To, kar partnerji najpogosteje potrebujejo, sta spremljanje in podpora v situacijah, da vedo, da niso sami.

 

Če potrebujejo nasvet ali rešitev, lahko to jasno povedo. Če niste prepričani, ali želijo pomoč ali le oporo, potem lahko vprašate: »Želiš, da te poslušam? Ali želiš kakšen predlog? Bi skupaj poiskala kakšno rešitev?«

 

Opravičite se ali poskusite zahtevati opravičilo.

 

Opravičiti se pomeni iskreno obžalovati svoja dejanja in razumeti, da so ta lahko prizadela partnerja ali vplivala na vaše razmerje. Opravičilo je učinkovito in iskreno le takrat, kadar pomeni tudi, da se bo v prihodnje nekaj spremenilo. Torej, če je vaše dejanje prizadelo partnerja ali zamajalo vajin odnos, bo opravičilo učinkovito le takrat, kadar boste prenehali z dejanjem, ki je sploh zahtevalo opravičilo. Če se za dejanje opravičite, vendar se še naprej enako vedete, potem opravičilo nima pomena.

 

Mogoče ste vi tisti, ki čutite, da potrebujete partnerjevo opravičilo. Potrebo po opravičilu zato tudi izrazite.

 

Za konec

 

Cilj komunikacije je razumevanje drug drugega in ne prepričevanje partnerja, da se z vami strinja. Zato je najprej pomembno poslušanje in razumevanje partnerja ter preverjanje, ali ga res razumete. Pri pogovoru je pomembno, da ste empatični, se podpirate in si dovolite priznati napake. Uporabljajte pozitiven jezik tako, da se izogibate obtoževalnim izjavam in iskanju premoči. Partnerska komunikacija naj ne bi bila igra moči, ampak iskanje kompromisov. Kompromisi niso izguba bitke, ampak so lahko uspešen rezultat komunikacije.

 

partnerska komunikacija

Svetujemo, da si preberete tudi članek z naslovom Kaj je psihoterapija?


Viri

 


Nera Božin
Nera Božin je doktorica razvojne psihologije z velikim apetitom za nova znanja. Uživa v vlogi predavateljice, raziskovalke in mentorice, rada ustvarja in potuje.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×