Spanje je zelo pomemben proces, ki nam omogoči regeneracijo in normalno dnevno delovanje. Dolžina in potreba po spanju sta odvisni od vsakega posameznika, NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) priporoča za odraslo osebo vsaj 7 do 9 ur spanja na dan. Kakovostno spanje je osnova za fizično in psihično zdravje, posledice nespečnosti pa so lahko utrujenost, depresija in zmanjšana sposobnost opravljanja dela.
Spanje vpliva na sposobnost učenja in pomnjenja, počutje posameznika, koncentracijo, vpliva tudi na telesni razvoj ter živčni in imunski sistem. Med spanjem se izločajo tudi pomembni hormoni, med njimi tudi rastni hormon. Med spanjem se telo regenerira, iz osrednjega živčnega sistema pa se odstranijo nevrotoksični produkti. Spanje je pomembno prav v vseh starostnih obdobjih.
Kaj o spanju, nespečnosti in povezavi z zdravjem ter delovno učinkovitostjo menijo strokovnjaki, prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije in klinična nevrofiziologinja, prof. dr. Matej Černe, raziskovalec na področju poslovnih ved, in dr. Anja Černe, dr. med., spec. družinske medicine? Oglejte si digitalni posvet Spanje, nespečnost in zdravje in prejmite darilo, ki vam bo pomagalo do kakovostnejšega spanca; sprostitveni posnetek Odpravite nespečnost in se zbudite polni energije.
Motnje spanja
Motnje spanja so velik javnozdravstveni problem, ki s starostjo narašča, prav tako pa negativno vplivajo na kakovost življenja. Strokovnjaki ugotavljajo, da so motnje spanja povezane z visokim krvnim tlakom, zmanjšano odpornostjo, srčno-žilnimi obolenji in vrtoglavico. Obstaja tudi povezava z drugimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, depresija in debelost. Motnje spanja delimo v 7 skupin: nespečnost, motnje dihanja v spanju, parasomnije, čezmerna dnevna zaspanost centralnih oblik, motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja, motorični dogodki v spanju in ostale motnje spanja.
Izmed vseh motenj spanja je najpogostejša nespečnost. To je resna motnja, ki znižuje kakovost življenja in povečuje tveganje za duševne bolezni, oslabljen imunski sistem in druge težave. Do nespečnosti pride, kadar oseba ne more zaspati ali spati. Vzroki za to so lahko neurejene spalne navade, izmensko delo, duševne bolezni, jemanje uspaval, uživanje alkohola in drog, apneja med spanjem in neprimerno okolje. Lahko pa je povezana tudi z drugimi bolezenskimi stanji, kot so bolečine, anemija, vročina.
Prepoznavanje in zdravljenje motenj spanja
Pomembno je, da motnje spanja odkrijemo čim prej. Pri zdravljenju zdravniki navadno izkoristijo nefarmakološke ukrepe in če ti niso ustrezni, predpišejo uporabo medikamentoznega zdravljenja.
Najprej pri težavah s spanjem, ki se pojavljajo več dni zapored in motijo naš normalni bioritem, obiščimo osebnega zdravnika. Ta bo skušal na podlagi življenjskega sloga in navad, morebitnih bolezni in duševnih težav poiskati razlog motenj spanja. Po potrebi nas bo napotil v specialistično ambulanto. Specialista bo zanimalo ali se težave s spanjem povečajo ob boleznih ali stresu, kakšna sta urnik posameznika in njegovo spalne okolje, navadno se opravi tudi klinični pregled. Opravi se osnovni internistični pregled, antropološke meritve, vključno z obsegom vratu. Večji indeks telesne masne in večji obseg vratu pomenita večjo možnost motenj dihanja v spanju. Preverijo se lahko laboratorijski parametri, lipidogram, elektroliti, feritin in delovanje ščitnice. Posameznika je treba obravnavati celostno, saj so lahko motnje spanja posledice izmenskega dela, jemanja zdravil ali drugih bolezni, npr. depresije, sladkorne bolezni, Parkinsonove bolezni, arterijske hipertenzij in podobno.
Farmakološke metode
Zdravila za spanje, kot so benzodiazepini in hipnotiki, so uporabna le kratkoročno. Imajo pa veliko stranskih učinkov, kot so zaspanost in druge kognitivne motnje. Oseba se lahko čez čas na zdravila navadi in za učinek potrebuje vse večji odmerek, lahko se pojavi tudi odvisnost od tablet za spanje. Po prenehanju jemanja terapije pa se navadno vrnejo težave z nespečnostjo, saj gre tukaj za simptomatično zdravljenje. Farmakološko zdravljenje je indicirano šele potem, ko nefarmakološka terapija ni možna ali ne prinaša rezultatov.
Nefarmakološke metode
- Pri tehnikah sproščanja gre za učenje postopkov za zmanjšanje mišične napetosti, neprimernih misli in avtonomnega vzburjenja. Najpogostejše tehnike so dihanje s trebušno prepono, progresivno mišično sproščanje in avtogeni trening. Učinkovite pa so le, če jih posameznik dosledno izvaja.
- Kognitivno vedenjska terapija vključuje pristope terapije z omejevanjem spanja, učenje sprostitvenih tehnik, upoštevanje spalne higiene in kognitivno terapijo. Po raziskavah se 70–80 % oseb na kognitivno-vedenjsko terapijo pozitivno odzove. Kognitivna terapija temelji na spreminjanju napačnih negativnih predstav posameznika o nespečnosti. Kognitivna vedenjska terapija je učinkovita pri vseh starostih in tudi različnih kliničnih skupinah, z ustreznimi prilagoditvami se lahko uporabi tudi pri dementnih. Previdno pa jo je treba uporabljati pri parasomnijah, psihotičnih motnjah in epilepsiji.
- Osebam z motnjami spanja se priporoča upoštevanje spalne higiene. Iz spalnih prostorov je treba odstraniti moteče predmete in poskrbeti za ustrezno mikroklimo prostora. Čez dan se spanju izogibajmo, saj lahko oteži nočni spanec. Priporočljivo je hoditi vsak dan spat ob isti uri in se držati rutine. Pred spanjem pa je dobro početi stvari, ki nas pomirijo, kot na primer branje knjige ali kopel. Z odhodom na stranišče pred spanjem pa se izognemo nočnemu vstajanju.
- Za boljšo kakovost spanja je pomembna tudi priprava na spanje. Strokovnjaki priporočajo izogibanje elektroniki in močni svetlobi vsaj 60 minut pred spanjem. Močna svetloba ponoči lahko zmanjša raven melatonina, hormona, ki spodbuja spanje.
- Pred počitkom se je treba izogniti večjim in težko prebavljivim obrokom. Zvečer zaužijemo obrok lahke hrane. Izogibati se je treba alkoholu, nikotinu in kofeinu. Tik pred spanjem se izogibajmo tudi večji količini tekočine, saj čez noč lahko privede do potrebe po uriniranju. Če osebo moti hrup iz okolice, na katerega nima vpliva, je priporočljiva uporaba čepkov za ušesa. Posameznik naj ima reden urnik spanja in naj se zjutraj zbudi s pomočjo budilke vedno ob enakem času.
- Pri nespečnosti si lahko pomagate tudi z zdravili brez recepta. V tovrstne namene se najpogosteje uporabljajo baldrijan, hmelj, meta in melisa ali kombinacije teh zdravilnih rastlin. Delujejo tako, da pomirijo in uspavajo, zato so še posebej primerne, če je vzrok nespečnosti nervoza, stres ali strah.
- V zadnjem času se pri zdravljenju nespečnosti ljudje zatekajo tudi k uporabi melatonina. Melatonin je hormon, ki nastaja v naših možganih in ima različne funkcije, nadzoruje cirkadiani ritem procesov v telesu. Prične se izločati takoj, ko se začne temniti, največ pa se ga izloči med 2. in 4. uro zjutraj. Prehranska dopolnila z melatoninom je potrebno jemati skladno z naravnim cirkadianim ritmom, ko se stemni oziroma čim bližje običajnemu času spanja. Svetuje se le občasna uporaba, ker ni zadosti podatkov o varnosti pri dolgotrajnem jemanju.
Ne odlašajte z obiskom pri specialistu
Zavarovalnica Triglav vam z zdravstvenimi zavarovanji za specialiste nudi hitro pot do specialista, brez dolge čakalne dobe in doplačil. Sklenete lahko osnovno zavarovanje: Specialisti, razširjeno zavarovanje Specialisti + in namensko Specialisti nezgoda. Pri prvem vam z razvejano mrežo priznanih specialistov po vsej Sloveniji hitro uredijo specialistični pregled, dostop do enostavnih diagnostičnih preiskav, zahtevnih diagnostičnih postopkov in enostavnih ambulantnih posegov v primeru poškodbe takoj ali takrat, ko se pojavi zdravstvena težava. Krijejo vam tudi stroške zdravil, predpisanih na beli recept.
Razširjeno zavarovanje Specialisti + zajema vse, kar nudi že osnovno zavarovanje Specialisti, poleg pa vam brez dolgih čakalnih dob zagotovijo še posege v sklopu dnevne obravnave in ambulantno rehabilitacijo tako v Sloveniji kot v državah Evropske unije.
Namensko zavarovanje Specialisti Nezgoda vam odnese skrbi v primeru nove poškodbe. Ko se vam pripeti nezgoda s telesnimi poškodbami vam hitro uredijo specialistični pregled, krijejo stroške enostavnih diagnostičnih preiskav, zahtevnih diagnostičnih postopkov in enostavnih ambulantnih posegov ter uredijo hiter dostop do ambulantne rehabilitacije.
