Hripavost in boleče grlo sta pogosta spremljevalca jesenskega in zimskega časa. Mrzel zrak in slab imunski sistem velikokrat izzovejo prehlad, kašljanje in vnetje dihal. V slednjem članku bomo pisali o hripavosti in bolečem grlu.
Za ČakalneDobe.si je o simptomih in bolezenskih znakih spregovorila dr. med., spec. druž. med. Barbara Pregl, zaposlena v Zdravstvenem domu za študente, Univerze v Ljubljani.
Hripavost
Hripavost je pogosto težava, ki nastane zaradi virusnega obolenja zgornjih dihal, lahko pa je tudi posledica prevelikega naprezanja glasilk. »Po navadi posamezniki izkusijo povišano telesno temperaturo, splošno slabo počutje ter druge znake, ki nakazujejo, da telo potrebuje počitek in hidracijo. Hripavost pa se sicer lahko tudi pojavi izolirano brez ostalih simptomov. Pogosto ljudje na zabavah naprezajo glasilke, kar lahko povzroča hripavost,« pojasni zdravnica.
Vzroki za nastanek hripavosti in bolečega grla
Hripavost in boleče grlo sta skoraj vedno posledici infekcije virusnega izvora. V začetni fazi bolezen občutimo kot prehlad ali virozo. Včasih pa je hripavost lahko tudi posledica gastroezofagealnega refluksa, vsem bolje poznane težave po imenu zgaga. Zgaga je kislina, ki sili iz želodca proti grlu in ustni votlini. Kislina iz želodca povzroča draženje in posledično hripavost. Za hitro reševanje tega problema se tistim s takšnimi težavami svetuje višji vzglavnik, saj dvignjen zgornji del telesa omogoča, da kislina ostaja v želodcu.
Kdaj poiskati pomoč zdravnika
»Hripavost, ki se pojavi v okviru neke virusne infekcije, ne potrebuje zdravniške pomoči. Pacient si lahko pomaga sam, kar pomeni, da pije veliko tekočine in ima glasovni počitek. Kot glasovni počitek mislimo, da pacient čim manj govori, šepeta in se odkašljuje. Priporočamo tudi dodatek kalcija. Pacienti si raven kalcija lahko zvišajo z uporabo šumečih tablet za raztapljanje v vodi. V primeru, da se stanje ne izboljša in se pridružijo še nekateri drugi znaki infekcije, predvsem povišana temperatura, priporočamo obisk zdravnika. Posvet pa se priporoča tudi tistim, ki se soočajo s hripavostjo dlje kot teden ali dva, takrat je lahko v ozadju kakšna resna bolezen na glasilkah,« pove Barbara, zdravnica.
Tudi ko sumimo, da sta tako hripavost kot boleče grlo posledici zgage – refluksa, kisline iz želodca, počakamo dva do tri tedne, preden se oglasimo pri zdravniku. Enako dolgo obdobje, tj. do treh tednov, se prav tako svetuje pacientom, da se opazujejo in počakajo, da morebitna viroza izzveni. Prehladni virus je infekcija zgornjih dihal in ne potrebuje posebne oskrbe zdravnika, medtem ko je boleče grlo največkrat povezano z virusno infekcijo zgornjih dihal oz. prehladom.
Kako simptome obravnava zdravnik
Barbara Pregel razloži: »V prvem obdobju na pacientu ne opravimo nobenih posebnih preiskav, pregledamo samo žrelo. Belo žrelo po navadi nakazuje, da je verjetna diagnoza refluks ali infekcija zgornjih dihal. Po tem obdobju v primeru, da bolezen oz. virus ne izzveni sam od sebe, opravljamo nadaljnje krvne preiskave, da izključimo oz. potrdimo virusno infekcijo, ki jo največkrat zdravimo z antibiotiki.«
Kako si lahko pomagamo sami
»Simptome si pacienti lahko lajšajo tako, da pijejo velike količine tekočine in počivajo. Svetuje se tudi uporaba različnih pastil, ki pomagajo, da žrelo ostaja vlažno. Hidracija in vlaženje sluznice sta ključnega pomena pri hitrejšem okrevanju in prenašanju simptomov. Predvsem topli napitki, kot so čaji, nam pomagajo hitreje raztopiti sluz in čistiti naše dihalne poti. Za žrelo absolutno priporočam žajbljev čaj, za boleče žrelo pa tišino in počitek,« svetuje pacientom Barbara. Kadilci naj bi vsaj v času težav opustili kajenje, saj le-to otežuje ozdravitev in podaljšuje težave. Prav tako pasivno kajenje in slab zrak škodujeta zdravju. Skrbimo za dobro prezračen, navlažen zrak in telo krepimo z vitamini.
Hripavost, boleče grlo in na splošno prehlade preprečujemo s toplo obleko, dobrim imunskim sistemom. Dober imunski sistem človeku zagotavlja boljšo odpornost in posledično boljše počutje. Za krepitev zdravnica Barbara svetuje:
- pijte dovolj tekočine,
- dovolj spanja,
- urejeno prehrano,
- pozitivne misli,
- izogibanje zunanjim okoliščinam, kot sta prevelik mraz ali veter,
- dobro zaščito pred mrazom, tople obleke.
