Zobni vsadki ali zobni implantati so narejeni iz titanovih vijakov, ki jih vstavimo v kost zgornje ali spodnje čeljusti. Implantati simulirajo korenino zoba, na njih pa vijačimo različne nastavke oz. abutmente, ki na različne načine nosijo različne protetične konstrukcije (krone, mostove, proteze, gredi itd.). Veda v zobozdravstvu, ki se ukvarja z vstavitvijo zobnih implantatov ali zobnih vsadkov, se imenuje dentalna implantologija.
Od leta 1965, ko je dr. Branemark, tako imenovani oče sodobne implantologije, prvič uspešno vstavil titanov vijak v čeljust prostovoljca, so se materiali in kirurške tehnike oz. protokoli vstavitve tako razvili, da so zobni implantati postali del vsakdanjega dela v sodobni zobozdravstveni ordinaciji. Vstavitev zobnih implantatov je najsodobnejša rešitev za nadomeščanje manjkajočih zob, ki pa je istočasno tudi varna in predvidljiva.
Komu so zobni vsadki ali implantati namenjeni?
Načeloma so namenjeni vsem odraslim osebam, ki imajo ustrezne biološke pogoje za vstavitev implantatov in zagotovitev njihove primarne stabilnosti ob vstavitvi. Biološki pogoji so zadostna višina, širina in kvaliteta kosti za določen implantat.
Kaj pa, če pogoji za vstavitev niso optimalni, oz. če kosti ni dovolj?
V nekaterih primerih si implantologi lahko pomagajo z dodatnimi kirurškimi posegi, kot so npr. dvig dna maksilarnega sinusa, dodajanje umetne kosti ali transplantacija kosti z drugega dela telesa. S temi posegi si včasih lahko zagotovijo dovolj kosti, v nekaterih primerih pa vstavitev vsadkov enostavno ni izvedljiva.
Pri katerih pacientih vstavitev zobnih vsadkov ni zaželena?
Vstavitev ni zaželena predvsem pri bolnikih z osteoporozo ali katero drugo boleznijo, ki se dalj časa zdravi z biosfosfonati. Pri teh pacientih ni zaželen noben s kostjo povezan kirurški poseg, saj lahko v nekaterih primerih privede do hudega zapleta osteonekroze kosti.
Vstavitev implantatov prav tako ni zaželena pri pacientih z neuravnanim diabetesom, aktivno kronično paradontalno boleznijo ter nezdravimi navadami ̶ npr. pri težkih kadilcih in ljudeh s slabo ustno higieno.
Ali so zobni vsadki primerni za kadilce?
Kadilci se za zobne vsadke lahko odločijo, vendar spadajo v rizično skupino, pri kateri so zapleti nekoliko pogostejši. Če kadite, je potrebno, da to tudi poveste vašemu terapevtu, le tako vas bodo lahko seznanili z možnimi zapleti po posegu in vas naučili pravilnega vzdrževanja vsadkov. Dobra in pravilna ustna higiena je ključna pri vzdrževanju tako implantatov kot preostalih zob.
Kakšni so možni zapleti pri in po vstavitvi zobnih vsadkov?
Pri vstavitvi implantatov včasih pride do vnetja, zaradi katerega je lahko vstavitev neuspešna, saj ne pride do osteointegracije implantata (kostna rana okoli implantata se ne zaceli). Najpogosteje se to zgodi, kadar pacienti po posegu ne želijo jemati antibiotikov, kar pa lahko privede do tega, da je treba implantat odstraniti in počakati, da se kost zaceli. Za tem lahko implantat ponovno vstavimo na isto mesto ̶ uspešno in brez zapleta.
Po vstavitvi implantatov lahko pride sčasoma zaradi različnih faktorjev do vnetja tkiv ob implantatu (periimplantitis), kar povzroča izgubo kosti ob implantatu in sčasoma izgubo samega implantata. Kot že omenjeno, sta dobra ustna higiena in ustrezno vzdrževanje ključnega pomena.
Ali lahko kirurši poseg izvede splošni zobozdravnik ali je treba k specialistu?
Vstavitev implantata velja za enostavnejši kirurški poseg, ki ga izvaja implantolog. Implantolog je lahko splošni zobozdravnik, ki je po končanem študiju opravil enega izmed številnih tečajev s področja dentalne implantologije in ima zato ustrezno znanje. Implantolog pa je lahko tudi specialist oralne kirurgije ali parodontologije, ki je potrebno znanje pridobil med specializacijo. Priporočamo, da zahtevne in zapletene primere, ki zahtevajo dodatno pripravo, kot je npr. dvig sinusnega dna, opravijo specialisti, saj so med in po specializaciji videli in zdravili bistveno več zapletov, ki lahko nastanejo po takih posegih.
Kako potekata priprava in kirurški poseg vstavitve zobnega vsadka?
Zobozdravnik, ki načrtuje protetično rehabilitacijo na podlagi pogovora, kliničnega pregleda in analize panoramskega posnetka čeljustnic (ortopana), predlaga možne rešitve z implantati. Če si pacient takšne rešitve želi, mora opraviti dodatno preiskavo, posnetek CBCT, ki zobozdravniku omogoči, da natančno ugotovi, kam, koliko in katere implantate lahko vstavi v pacientovo čeljustnico. Sledi pogovor z zobozdravnikom, ki pacientu razloži svoje ugotovitve, prednosti, slabosti in cene različnih protetičnih rešitev. Ko se o tem dogovorita, naredita načrt zdravljenja in določita datum za poseg.
Kirurški poseg opravi implantolog v lokalni anesteziji po ustaljenem kirurškem protokolu za preprečitev okužbe rane.
Sledi začasna protetična oskrba, ki pacientu služi v obdobju osteointegracije implantata do zacelitve mehkih in trdih tkiv.
Koliko časa traja od vstavitve do končne izdelave protetičnega nadomestka?
Implantolog, ki opravi poseg individualno, oceni, kako naj poteka celjenje ter kdaj in kako naj se posamezni implantati obremenijo z začasnimi ali definitivnimi protetičnimi izdelki. Osteointegracija implantatov navadno traja od 3 do 6 mesecev.
Ali je potreben zgolj en kirurški poseg ali dva?
To je odvisno od prvotnega načrta zdravljenja in od podatkov, ki jih implantolog pridobi med posegom.
Včasih se zobozdravnik odloči za osteointegracijo, ki se odvija zaprto pod dlesnijo, zašito nad implantatom. V tem primeru gre za dvofazni poseg: po zaključeni osteointegraciji je potreben še drugi, manjši kirurški poseg. Med slednjim se naredi manjši rez nad implantatom, vanj pa se privije nastavek, ki omogoči, da se dlesen zaceli in oblikuje do te mere, da je pripravljena za obremenitev in dokončno izdelavo protetičnega nadomestka.
V nasprotnih primerih se zobozdravnik odloči, da se nastavek privije na koncu posega. To pomeni, da ga bo v roku 48 ur obremenil z začasnim protetičnim nadomestkom, kar je med pacienti zelo priljubljena rešitev. Lahko se odloči tudi, da implantata ne obremeni. V obeh primerih se dlesen oblikuje hkrati z osteointegracijo implantata.
Zobni vsadki so lahko rešitev vaših težav
Zobni vsadki so sodobna in v določenih primerih edina rešitev brezzobosti. Slednje velja tako pri pacientih s popolnoma brezzobimi čeljustmi, pri katerih običajne snemne totalne proteze predvsem v spodnji čeljusti ne morejo zagotoviti nemotenega žvečenja in občutka stabilnosti novega umetnega zobovja, kot pri pacientih z enostransko skrajšanimi zobnimi vrstami, ki jih je bilo v preteklosti treba reševati z nenavadnimi parcialnimi protezami. Zobni vsadki omogočajo tudi, da se izognemo nepotrebnemu brušenju intaktnih zob, da bi zapirali manjše vrzeli. Najpomembneje pa je, da se z vsadki zadovoljstvo številnih pacientov bistveno izboljša, njihova samozavest se dvigne, posledično pa se izboljša tudi njihova kakovost življenja. Res pa je, da so stomatoprotetične rehabilitacije na implantatih zahtevnejša rešitev tako s tehničnega kot s finančnega vidika.
