Do svoje zdravstvene dokumentacije lahko vedno dostopamo, vendar imajo lahko do nje dostop tudi drugi. Kdo vse še lahko pride do naših osebnih zdravstvenih podatkov in kako z njimi ravnamo?

 

Kaj je zdravstvena dokumentacija?

Zdravstvena dokumentacija je zbirka podatkov in informacij o vašem dosedanjem zdravljenju in zdravstvenem stanju. V njej zbiramo informacije o analizah, preiskavah, pregledih, diagnozah, izdanih receptih in napotnicah ter še marsikatero informacijo o vašem zdravju.

 

Zdravstveno dokumentacijo hranimo v obliki zdravstvene kartoteke oz. zdravstvenega kartona pri svojem osebnem zdravniku. Prav tako je večina naše zdravstvene dokumentacije varno hranjena v oblaku, kjer do nje dostopamo preko sistema zdravstvene kartice.

 

Kdo ima dostop in možnost vpogleda v zdravstveno kartoteko?

Na prvem mestu ima seveda vsak pacient pravico do vpogleda v lastno zdravstveno dokumentacijo.

 

Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v 41. členu navaja:

Pacient ima ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo.

 

To pomeni, da lahko:

  • pacient vedno zaprosi za preverbo svoje zdravstvene dokumentacije vpričo zdravnika ali zdravstvenega delavca,
  • pacient zaprosi za fotokopije svoje zdravstvene dokumentacije, s tem da sam poravna stroške fotokopiranja,
  • pacient zaprosi za kopijo zdravstvene dokumentacije v elektronski obliki, če je ta na razpolago.

 

Zdravstvena dokumentacija
Zdravstvena dokumentacija: Kdo ima do nje dostop?

 

Zdravniki in specialisti

Našo zdravstveno dokumentacijo lahko vidijo in pregledujejo zgolj zdravniki in zdravstveno osebje, ki so neposredno vpleteni v naše zdravljenje.

 

Ko smo na primer hospitalizirani v bolnišnici, imajo v naše podatke lahko vpogled samo vpleteni zdravniki in zdravstveno osebje, ne pa tudi zdravniki in zdravstveno osebje, ki delajo npr. na drugem oddelku ali ki niso povezani z našim zdravljenjem. Prav tako ne smejo imeti vpogleda v zdravstveno dokumentacijo tretje osebe, npr. drugi pacienti, nepooblaščene osebe in neznanci.

 

Skrbniki, svojci in pooblaščene osebe

V zdravstveno dokumentacijo imajo poleg nas lahko vpogled tudi naši svojci in skrbniki, ki so za vpogled pooblaščeni. Pooblastila so lahko zabeležena pisno v zdravstveni dokumentaciji, po želji jih lahko tudi spreminjamo. Prav tako se lahko poleg pooblastil zabeležijo tudi prepovedi vpogleda v zdravstveno dokumentacijo.

 

Seznanitev se omogoči pod pogojem, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga. Informacijski pooblaščenec je za paciente pripravil tudi priročne obrazce, ki jih lahko pridobimo tudi pri zdravstvenih izvajalcih.

 

Pregled nad dostopom do zdravstvene dokumentacije

Dostop do zdravstvene dokumentacije lahko do določene mere tudi monitoriramo.

 

Zdravniki in zdravstveno osebje lahko pregledujejo zdravstveno dokumentacijo tudi elektronsko s pomočjo naše osebne zdravstvene kartice in svojega dostopa v sistem. To pomeni, da lahko pristojni organi preverijo, kdo in kdaj je preverjal katere informacije v naši zdravstveni dokumentaciji.

 

Žal to ne velja za fizične kartoteke, saj jih lahko ob neprimernem shranjevanju in varovanju kdor koli odpira in pregleduje. Število takšnih primerov ni malo, zato Informacijski pooblaščenec RS opozarja zdravstvene delavce, naj osebne podatke in zdravstveno dokumentacijo pacientov primerno in varno hranijo.

 

Zdravstvena dokumentacija
Zdravstvena dokumentacija: Ali lahko vsak zdravnik pogleda naš zdravstveni karton?

 

Kako ravnati v primeru kršitve pacientovih pravic ali varstva osebnih podatkov

 

Ustanova

Zdravstvena dokumentacija mora biti vedno posredovana varno in brez nepotrebnega razkrivanja podatkov tretjim osebam. Za posredovanje in hranjenje zdravstvene dokumentacije je odgovorna vsaka zdravstvena ustanova.

 

V primeru kršitev se lahko obrnemo neposredno na pristojne oddelka za varstvo in upravljanje osebnih podatkov dotičnega zdravstvenega izvajalca. Kontakti le-teh so na voljo na spletnih mestih izvajalca ali v samih ambulantah.

 

Informacijski pooblaščenec

Pisarna Informacijskega pooblaščenca RS je prav tako na razpolago v primeru zapletov ali nejasnosti glede varstva osebnih podatkov v zdravstvu in varstva podatkov znotraj zdravstvene dokumentacije.

 

Pisarna nam lahko pomaga pri tolmačenju zakonodaje, vezane na varstvo osebnih podatkov, ter nastopi kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ.

 

Informacijski pooblaščenec deluje kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ tudi v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP). Kot pritožbeni organ nastopa, kakor to določa 10. odst. 41. čl., 5. odst. 42. čl. in 7. odst. 45. čl. ZPacP, kadar izvajalec zdravstvenih storitev:

  • krši pravico pacienta do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj (41. čl. ZPacP),
  • upravičenim osebam zavrne seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta (42. čl. ZPacP),
  • upravičenim osebam zavrne seznanitev z informacijami o zdravstvenem stanju pacienta, če te informacije izhajajo iz zdravstvene dokumentacije (45. čl. ZPacP).

Informacijski pooblaščenec skladno s 4. odst. 85. čl. ZPacP izvaja inšpekcijski nadzor in skladno s 7. odst. 85. čl. ZPacP vodi prekrškovne postopke v primeru kršitev:

  • pravice pacienta do zaupnosti osebnih podatkov (44. čl. ZPacP),
  • dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti oz. informacij o zdravstvenem stanju pacienta (45. čl. ZPacP),
  • dolžnosti izvedbe preiskave zaznane nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu in obveščanja Informacijskega pooblaščenca o tem (46. čl. ZPacP),
  • določb glede načina in roka hrambe dokumentacije, nastale v postopku z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic (2. odst. 63. čl. ZPacP),
  • določb glede dostopa Komisije RS za varstvo pacientovih pravic do zdravstvene dokumentacije pacienta (68. čl. ZPacP).

Kot pacienti lahko do Informacijskega pooblaščenca pristopimo, ko se na zdravstveni ustanovi ne odzivajo na naše prošnje po razkritju zdravstvene dokumentacije ali ko pride do kršitve Zakona o pacientovih pravicah na področju varstva osebnih podatkov in se ustanova nepravilno odziva na naše prošnje in pritožbe.

 

Zdravstvena dokumentacija
Zdravstvena dokumentacija: Za zdravstveno dokuemntacijo skrbijo predvsem zdravstvene ustanove.

 

Viri

 


Eva Konič
Avtorica in raziskovalka na področju javnega in zasebnega zdravstva. Članica ekipe portala ČakalneDobe.si in asistentka v marketingu za podjetje Medifit d.o.o.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.