Stomatološka protetika je smer v zobozdravstvu, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo ustno protetičnih nadomestkov za nadomestitev izgubljenih zob ter mehkih in trdih tkiv ustne votline, ki jih ljudje izgubijo zaradi patoloških procesov ali poškodb v ustni votlini.

Glavni cilji stomatološke protetike so:

  • povrnitev funkcije (grizenje in žvečenje);
  • povrnitev fonacije (odprava oz. izboljšanje govornih nepravilnosti);
  • povrnitev videza obraznih struktur;
  • povrnitev nasmeha in posledično dvig samozavesti.

Ustno protetične nadomestke delimo na:

  • NESNEMNE oz. FIKSNO PROTETIČNE NADOMESTKE (zobne prevleke in mostički);
  • SNEMNO PROTETIČNE NADOMESTKE (delne in totalne proteze).

 

Protetični načrt

 

Zobozdravnik na podlagi anamneze oziroma pogovora s pacientom ugotovi, kakšne so želje, težave in potrebe posameznika, ki želi protetično oskrbo. Nato natančno odčita trenutno stanje na panoramskem rentgenskem posnetku (ORTOPAN), ki prikazuje stanje obeh čeljustnic, maksilarnih sinusov in čeljustnega sklepa. Po potrebi pregleda tudi vse obstoječe rentgenske posnetke in opravi dodatne rentgenske preiskave (lokalni RTG posnetki posameznih zob ali slikanje kraniofacialnega področja v 3D obliki posameznega segmenta čeljusti ali cele čeljusti, tako imenovani CBCT posnetek). Sledi natančna klinična preiskava s katero pridobi dodatne podatke o stanju obstoječih zob, obzobnih tkiv, ustne sluznice, kosti v brezzobem predelu in kvaliteti sline. V težjih protetičnih rehabilitacijah naredi odtise za študijske modele, s pomočjo katerih »izven ust« oceni trenutno stanje in se odloči, kako bo slednje rehabilitiral. Zelo pomembno je tudi, da oceni, kakšna je ustna higiena posameznika.

V primeru, da so prisotni kakršni koli patološki procesi (karies, bolezni obzobnih tkiv, granulomi ipd.), naredi zobozdravnik pred-protetični načrt zdravljenja, nato pa dodatne protetične načrte za katere meni, da so izvedljivi na podlagi prej pridobljenih podatkov. Možne protetične načrte s pacientom predebatira, pri čemer mu razloži prednosti, slabosti ter stroškovni vidik vsake protetične rešitve.

 

 

Fiksna protetika

 

Glavna lastnost fiksnih protetičnih nadomestkov (luske, inlayi, onlayi , overlayi, prevleke in mostički)  je, da so ti pričvrščeni na zobeh nosilcih ali na zobnih vsadkih oziroma implantatih, in da je izvajanje ustne higiene podobno kot pri zobeh brez protetičnih nadomestkov.

 

  • LUSKE so zelo tanke delne prevleke, s katerimi popravimo predvsem estetske nepravilnosti zob v vidnem področju. Običajno so keramične, včasih pa tudi iz cirkonija ali kompozita.
  • INLAYI, ONLAYI, OVERLAYI so delne prevleke ali protetični nadomestki, ki nam omogočajo rekonstrukcijo zobnih kron ob minimalno invazivnem pristopu, tako da ne brusimo zdravih in nedotaknjenih delov zobnih kron. Običajno so iz keramike ali cirkonija, v preteklosti pa so jih velikokrat izdelovali iz zlate zlitine.
  • PREVLEKE so fiksno-protetični nadomestki, s katerimi povrnemo obliko in estetiko posameznemu zobu, ki je bil zaradi kateregakoli vzroka (karies, zlom zoba, močna obraba zoba ipd.) tako močno poškodovan, da nam konzervativni pristop (popravilo z zalivko) tega ne omogoča. Včasih obrusimo tudi minimalno poškodovane ali celo intaktne zobe, ker so strateško pomembni v celotni fiksno-protetični ali kombinirani (fiksno-snemno) protetični konstrukciji. Zob za prevleko je vedno potrebno predhodno pripraviti (dograditi in/ali obrusiti).
  • ZOBNI MOSTIČEK je fiksno-protetični nadomestek, ki je sestavljen iz najmanj treh elementov (npr. dveh prevlek in vmesnega člena) in služi za zapiranje vrzeli v zobnem loku, ki so nastale zaradi izgube enega ali več zob. Členi nadomeščajo izgubljene zobe.

 

Tipi prevlek

 

  • FASETIRANE PREVLEKE: običajno so izdelane iz zlate ali srebrne paladijeve zlitine, na vidni oziroma lični strani zoba pa imajo vgrajeno estetsko faseto oziroma lusko iz plastike. V Sloveniji se smatrajo za standardne, ker so v javnih zdravstvenih zavodih in pri zobozdravnikih s koncesijo krite s strani ZZZS, v veliko samoplačniških ambulantah pa se smatrajo za zastarele tako kot polno-kovinske prevleke, ki so praktično enake vendar brez fasete.
  • KOVINSKO-KERAMIČNE PREVLEKE: izdelane so iz jeklenega ogrodja, na katerem je zapečena tanka plast keramike. So bistveno bolj estetske kot fasetirane, saj ima keramika podobne lastnosti kot naraven zob, kovinsko ogrodje pa jim daje trdnost. Zato so primerne tudi za izdelavo daljših mostičkov v področju kočnikov in ličnikov.
  • POLNO-KERAMIČNE PREVLEKE: so tako kot luske iz keramike, imajo najboljše estetske lastnosti, vendar pa so njihove mehanske lastnosti nekoliko slabše, zato so primerne predvsem v sprednjem vidnem področju.
  • CIRKON-KERAMIČNE PREVLEKE: so podobne kovinsko-keramičnim, le da imajo ogrodje iz cirkonija, ki je bele barve. Primerne so tako za področje sekalcev in podočnikov, kot tudi za predel kočnikov in ličnikov. Kljub temu pa se raje izogibamo izdelavi daljših mostičkov na področju, kjer so žvekalne sile zelo velike.
  • POLNOCIRKONIJEVE PREVLEKE:so rezkane prevleke iz kocke cirkonija s pomočjo CAD-CAM tehnologije. Imajo boljše mehanske lastnosti kot polno-keramične in slabše estetske lastnosti kot polno-keramične ali cirkon-keramične prevleke.

 

Snemna protetika

 

Glavne lastnosti snemnih protez so:

  • sedijo na ustni sluznici brezzobih grebenov, v zgornji čeljusti pa tudi delno ali v celoti na trdem nebu ustne votline;
  • so snemljive, zato jih morajo pacienti med izvajanjem ustne higiene vzeti iz ust ter ločeno očistiti protezo in ustno votlino.

Proteze delimo na:

  • DELNE PROTEZE: služijo za rehabilitacijo delne brezzobosti v posamezni čeljustnici, ko pacienti še imajo nekaj zob, na katere se te proteze obesi oziroma sidra;
  • TOTALNE PROTEZE služijo za rehabilitacijo popolne brezzobosti, ko pacienti nimajo več zob v posamezni čeljustnici.

 

Delne proteze

 

Delne proteze lahko, glede na material, iz katerega so izdelane, delimo na:

 

  • AKRILATNE PROTEZE Z ŽIČNIMI ZAPONAMI

So iz akrilata, ki je neke vrste plastika, in je roza barve. Nadomeščajo izgubo mehkih tkiv, vanje pa so postavljeni konfekcijski zobje, ki so predhodno izdelani v različnih oblikah, barvah in velikostih. Vanje so vgrajene tudi žične zapone, iz žice zviti elementi, ki omogočajo sidranje proteze na obstoječih zobeh in skrbijo, da je proteza na svojem mestu.

 

  • DELNE PROTEZE Z VLITO BAZO

Osnovno ogrodje je vlita baza (določena zlitina), ki jo objema akrilat, v katerega so vgrajeni konfekcijski zobje. Sidrni elementi pri tej protezi so lahko zapone, ki so vlite in so del osnovnega ogrodja ali pa elementi, ki jih imenujemo polzila oz. atečmeni različnih oblik. V primeru, ko ne želimo obrusiti zob, na katere sidramo protezo z vlito bazo, moramo izdelati protezo z zaponami, ki ustvarjajo trenje med zobom in zapono ter skrbijo, da je proteza na svojem mestu. V nasprotnem primeru nosilne zobe obrusimo in nanje cementiramo namenske prevleke, na katerih so vgrajena polzila. Namenske prevleke s polzili (fiksno protetični nadomestek) imajo nekaj prednosti. Pot vstavljanja proteze je vzporedna in umetno narejena, zato je snemanje in vstavljanje proteze načeloma lažje, poleg tega pa sidrni elementi niso vidni, kar je pomembno predvsem v vidnem segmentu zgornje čeljusti. Slabost oz. problem predstavlja primer, ko se je potrebno odločiti za brušenje popolnoma zdravega in nedotaknjenega zoba.

 

Delne proteze z vlito bazo so zlati standard in so že kar nekaj let v Sloveniji krite s strani ZZZS, zato nam dandanes akrilatne proteze z žičnimi zaponami služijo bolj kot začasne protetične rešitve v kompleksnejših primerih, kjer je potrebna obsežna in dolgotrajna predprotetična priprava.

 

Totalne proteze

 

Totalne proteze so izdelane iz akrilata, v katerega so vgrajeni konfekcijski zobje. Glede na način pričvrstitve na podporno površino ločimo naslednje proteze.

 

  • ZGORNJA TOTALNA PROTEZA

Pokriva nepomično sluznico brezzobega grebena in trdega neba. Izdelana je tako, da njeni robovi pritiskajo na mejo med pomično in nepomično sluznico v zgornji čeljusti. Ko jo pritisnemo na nebo, izpodrinemo zrak, ter s tem ustvarimo vakum, ki omogoča prisesanje zgornje totalne proteze na nebo. Moč pričvrstitve je odvisna od sestave in količine tankega sloja sline, ki ostane med sluznico in protezo. Pri ljudeh z gosto in lepljivo slino je moč pričvrstitve načeloma boljša.

 

  • SPODNJA TOTALNA PROTEZA

Pokriva nepomično sluznico brezzobega grebena spodnje čeljustnice. Boljšo pričvrstitev spodnje totalne proteze dosežemo tako, da ta sega v podvisna mesta spodnje čeljusti, kar omogoča stabilnost te proteze skupaj s tonusom mišic lic in jezika.

 

  • SPODNJA IN ZGORNJA TOTALNA PROTEZA Z VGRAJENIMI SIDRNIMI ELEMENTI ZA SIDRANJE NA ZOBNIH VSADKIH (ZOBNIH IMPLANTATIH)

V primerih, ko ne moremo zagotoviti stabilnosti in posledično brezskrbnega nošenjenja zgornje in spodnje totalne proteze, lahko to omogočimo tako, da v kost čeljustnic vstavimo zobne vsadke, nanje pa privijačimo sidrne elemente oziroma atečmene, na katere se sidrajo totalne proteze. Te totalne proteze so manj obsežne, pokrivajo manjši del podporne površine in so zato bolj prijetne za nošenje. Predvsem v spodnji čeljusti je to relativno pogost pojav, ker so velikokrat grebeni zelo resorbirani oz. raztopljeni. V teh primerih ZZZS krije stroške vstavitve dveh implantatov in izdelavo take proteze.

 

 

Kakšni so postopki in koliko časa traja izdelava  protetičnega nadomestka?

 

Pri izdelavi protetičnega izdelka gre za interdisciplinarno delo, kjer sodelujejo zobozdravniški tim (zobozdravnik in zobna asistentka), zobotehnik in po potrebi implantolog ali oralni kirurg. Odvisno od načrta in zahtevnosti protetičnega nadomestka, traja izdelava različno dolgo. V nekaterih primerih, ko ima zobozdravnik na voljo potrebno tehnologijo v neposredni bližini, lahko enostaven protetičen nadomestek, kot je npr. krona ali inlay, izdela in namesti v par urah. V primerih, ko gre za večje rehabilitacije, kot so npr. kombinirane fiksno-snemne protetične rešitve ali dela na zobnih vsadkih, pa je potrebno daljše obdobje. Izdelava takih nadomestkov zahteva več faz in posledično več obiskov pri zobozdravniku. Tako zobozdravnik kot zobni tehnik potrebujeta za vsako fazo izdelave dovolj časa, da dosežeta optimalen končni izdelek.

 

Kako se protetične nadomestke fiksira v usta pacienta?

 

Fiksno protetične nadomestke se običajno cementira ali lepi s pomočjo različnih cementov ali kompozitov na prej obrušene oziroma pripravljene zobe. V primeru zobnih vsadkov pa lahko nanje vijačimo protetične nadomestke ali konstrukcije. Delne proteze se fiksirajo na obstoječe zobe ali na prevleke s pomočjo sidrnih elementov, kot so zapone ali polzila. Totalne proteze pa se fiksirajo s pomočjo vakuma, ki se ustvari med nebom in zgornjo totalno protezo. Spodnja totalna proteza se fiksira s pomočjo mišic lic in jezika, ki skušajo protezo držati na svojem mestu med jedjo in govorom.

 

Kako vzdržujemo protetične nadomestke?

 

Če želimo, da nam protetični nadomestki dolgo in dobro služijo, je skrb za oralno zdravje ključno. Zelo pomembno je, da zobozdravnik oceni, kakšna je ustna higiena posameznika. Še pomembneje pa je, da pacienta poduči, kako naj čisti in vzdržuje tako svoje zobe kot tudi protetične nadomestke. Kvaliteto čiščenja naj ocenjuje na kontrolnih pregledih in individualno določi, kako pogosto naj pacienti hodijo na kontrole, takrat pa tudi sam po potrebi izvede profesionalno čiščenje (odstranitev zobnih oblog ipd.). Fiksno-protetične nadomestke čistimo enako kot svoje zobe z zobno ščetko, zobno pasto in enim izmed pripomočkov za čiščenje medzobnih prostorov. Snemno-protetične nadomestke pa čistimo pod tekočo vodo z milnico (tekočim milom) in s ščetkami z nekoliko tršimi ščetinami. Pomembno je vedeti, da morajo bit proteze vedno vlažne, zato naj bojo ali v ustih ali pa npr. v kozarcu vode.

 

Miha Rok, dr. dent. med.
Zobozdravnik zasebnik pri Dentartis. V lastni ambulanti v Novi Gorici nudimo celostno zobozdravstveno oskrbo v sodelovanju z našimi kolegi specialisti.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.