Beseda gastritis je grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni vnetje želodca, čeprav gre pri gastritisu le za vnetje notranjega dela želodca (želodčne sluznice). Ljudje najpogosteje občutijo pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha (v žlički). Navadno je povezana s hrano – slabše se lahko počutimo po obroku, še posebej ob zaužitju določene hrane. Poleg bolečine so velikokrat prisotni tudi slabost, slabši apetit, izguba telesne teže, spahovanje, občutek napihnjenosti in zgaga. Pri hujših primerih je lahko želodec tako razdražen, da vnos že manjših količin hrane ali pijače privede do bruhanja.
Vzroki za nastanek gastritisa
Glede na čas trajanja delimo gastritis na akutni in kronični, glede na lokacijo vnetja pa poznamo različne tipe »lokalnih« gastritisov ali pa pangastritis, kjer je prizadeta celotna želodčna sluznica. Vzrokov za razvoj gastritisa je več in jih v grobem lahko razdelimo nai:
– Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (HP). Gre za bakterijo, ki je prisotna pri več kot polovici ljudi na svetu. Večina okužb poteka asimptomatsko, dolgoletna prisotnost omenjene bakterije pa je lahko povezana tudi z razvojem raka želodca. Okužba se najpogosteje kaže z znaki in simptomi gastritisa, v hujših primerih pa lahko privede do želodčnih ran (ulkusov ali čirov), ki lahko tudi zakrvavijo, kar se kaže kot sveža kri v izbruhani vsebini ali črno, smrdeče blato.
– Zatekanje vsebine dvanajstnika nazaj v želodec. Sok dvanajstnika vsebuje žolč in izločke trebušne slinavke, ki lahko poškodujejo sluznično zaščito ter povzročijo vnetje.
– Zdravila. NSAR (nesteroidni antirevmatiki, kot so aspirin, brufen, ketonal, nalgesin, naklofen) so v visokih odmerkih ali pri dolgotrajnem jemanju ter v kombinaciji z ostalimi dejavniki tveganja pogost razlog za nastanek gastritisa. Podobno je tudi z jemanjem kortikosteroidov.
– Stres. Znano je, da lahko hudi stresni dogodki, kot so obsežne kožne opekline, hude poškodbe in tudi hujše oblike psihičnega stresa, povzročijo pojav vnetja želodčne sluznice kot tudi razjed.
– Alkohol in kajenje. Uživanje alkohola lahko povzroča akutne ali kronične težave z želodcem. Podobno je s kajenjem.
– Določena hrana.
– Druge bolezni. Kronične vnetne črevesne bolezni, različne avtoimunske bolezni, alergije in drugo.
Kako postavimo diagnozo
Diagnozo gastritisa najpogosteje postavimo klinično, z anamnezo in kliničnim pregledom, ki pa nista vedno zanesljiva. Potrdimo jo lahko z endoskopsko preiskavo (EGDS), kjer z optičnim inštrumentom preiskovalec pregleda sluznico prebavil od ust, prek žrela, požiralnika, želodca do začetka tankega črevesa – dvanajstnika. Pri tem lahko naredi nekaj biopsij (odščipov sluznice) za histološke preiskave in dokaz okužbe s HP. Dodatno so lahko potrebne laboratorijske preiskave krvi, vode in blata ter slikovne preiskave trebuha.
Kako poteka zdravljenje gastritisa
Zdravljenje gastritisa je usmerjeno v odstranitev vzroka njegovega nastanka, če je to le mogoče:
– Če gre za okužbo HP, se ta zdravi z eradikacijsko terapijo, ki je najpogosteje sestavljena iz 14-dnevne kure z zaviralcem protonske črpalke in dveh antibiotikov.
– Pri vnetju, ki ga povzročajo alkohol ali zdravila, zdravilo prenehamo jemati ali ga zamenjamo s takšnim, ki sluznici želodca manj škodi. Uživanje alkohola ob težavah z želodcem odsvetujemo v vsakem primeru.
– Kadar k vnetju pomembno prispeva alergija na hrano, skušamo s preiskavami potrditi živilo, ki povzroča alergijo in ga odstraniti iz prehrane.
V splošnem je zdravljenje usmerjeno v zmanjševanje količine želodčne kisline.
Pomembna je tudi prehrana
Pri zdravljenju gastritisa ima pomembno vlogo zdrav način življenja. Sem sodita zdrava prehrana in redna telesna aktivnost. Pri posameznikih, ki so izpostavljeni večji količini stresa, so v pomoč tehnike sproščanja za obvladovanje stresa. Osebi z vnetjem želodčne sluznice svetujemo, da uživa pogostejše in količinsko manjše obroke, da ji preobremenitev želodca s hrano ne bi povzročila vnovičnih bolečin. Tudi lakota ni priporočljiva, saj pospešuje izločanje kisline in povzroča krče v želodcu.
Obstaja nekaj jedi ali dodatkov k prehrani, ki pospešujejo izločanje želodčne kisline ali na drug način dražeče delujejo na želodec. To so kupljene mesne juhe, konzervirana hrana, vse začimbe (še posebej paprika, feferoni, poper, čebula, česen, por, gorčica, kis, hren, jušne kocke), sladkarije, jedi z veliko maščobe (pečene in ocvrte jedi, majoneza, zaseka, ocvirki, svinjska mast, maslo, margarina, smetana), predelano meso (kitasto meso, prekajeno meso, klobase, salame, paštete, divjačina), močno slana in kisla živila (kisla repa, zelje), surova zelenjava, stročnice, sadje (sveže in suho, še posebej agrumi), oreščki ter gobe. Tem jedem se morajo osebe z gastritisom izogibati ali jih uživati v zelo majhnih količinah.
Od pijač odsvetujemo prave čaje (ruski, zeleni, kamilični), kavo, vročo čokolado, kakav, gazirane, sladkane in alkoholne pijače ter polnomastno mleko v večjih količinah.
Hrana, ki je še posebej priporočljiva (ker dobro nevtralizira želodčno kislino), je lahko prebavljiva beljakovinska hrana, med katero sodijo mlado meso (brez vidne maščobe), mlad sir, skuta, mehko kuhano jajce, mleko in mlečne pijače brez sladkorja (v zmernih količinah) ter prepečenec.
Najprimernejša načina priprave hrane sta kuhanje in dušenje v lastnem soku. Če pečete, uporabite minimalno količino olja ali masla. Hrana mora biti topla, saj vroča ali mrzla mehanično draži želodčno sluznico. Uživanje tekočine svetujemo šele po obroku.
