Zdravju prijazen portal... 💓

Nalaganje Brez rezultatov
Ni rezultatov! Poizkusite prosim z drugimi besedami.


Petrokemija v kozmetiki

Objavljeno:
Petrokemija v kozmetiki - www.cakalnedobe.si

Petrokemija v konvencionalni kozmetiki

Večina kozmetike je proizvedene iz naftnih derivatov in spornih umetnih kemikalij. Petrokemija je področje kemije, ki obsega kemične postopke za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte. Velikokrat slišim vprašanje, v čem naj bi bil problem, saj je nafta pravzaprav naravna? Sporni so postopki sami in njihovo pridobivanje. Umetne kemikalije so našemu telesu tuje, nerazpoznavne in ustvarjajo bolezenska stanja.

Kozmetiko in izdelke za osebno nego kupujemo z nosom in očmi, kar nas šteje vnosa ogromnih količin kemikalij, ki dokazano motijo naš endokrini sistem žlez z notranjim izločanjem. Neodvisni raziskovalci so dokazali, da povprečna ženska na leto samo z kozmetiko v telo pospravi več kot tri kilograme nevarnih sestavin. Koža je naš največji organ na katerega vsakodnevno nanašamo večje količine najrazličnejših sredstev za osebno nego. Seštevek vseh kemikalij, ki jih preko kože pospravimo v telo postaja skrb vzbujajoč. Tekoča mila, šamponi, balzami, mineralna olja, losjoni, laki za lase, geli, laki za nohte, deodoranti, kreme za obraz, ličila in še mnogo drugih vsebujejo umetne kemikalije katere se nalagajo v naših telesih in ustvarjajo hormonsko neravnovesje.

Kemijska industrija je ena od največjih industrij na svetu. Nekatere kemikalije, ki jih proizvede, sicer najdemo tudi v naravi, a to ne pomeni vedno, da niso škodljive za zdravje ljudi. Dandanes industrija proizvede na deset tisoče kemičnih spojin, ki se sicer ne pojavljajo v naravi. Znane so kot umetne oziroma sintetične kemikalije in večinoma končajo v izdelkih za vsakdanjo rabo, kot so gospodinjski aparati, avtomobili, izdelki za osebno nego, čistila, oblačila in tekstil, gradbeni materiali, pohištvo, preproge, elektronika za široko uporabo...

Neplodnost in puberteta

Kemikalije lahko ogrozijo reproduktivno zdravje žensk, torej sposobnost razploda. Znanstveni dokazi, pridobljeni na podlagi laboratorijskih raziskav, kažejo, da so glavni krivci za to kemikalije, ki motijo delovanje hormonskega sistema. Imenujemo jih hormonski motilci. Za približno 85.000 kemikalij, ki jih najdemo v izdelkih za vsakdanjo rabo, so laboratorijski testi pokazali, da "morda" delujejo kot hormoni. Posnemajo, preprečijo ali motijo razgradnjo in prenos naravnega estrogena ali drugih hormonov v telesu. Drugače povedano, te kemikalije, ki delujejo kot lastni hormoni, lahko uravnavajo telesne funkcije in rast.

Ena od posledic velike razširjenosti teh kemikalij je morda tudi ta, da pri dekletih puberteta nastopi precej bolj zgodaj kot nekoč. Danes se puberteta pri dekletih v povprečju pojavi pri enajstih letih. Ko so pred stodvajsetimi leti prvič zbirali te podatke, so bila dekleta ob svoji prvi menstruaciji stara skoraj sedemnajst let. Danes pa se povprečna starost ob nastopu pubertete še naprej manjša. Znanstveniki so izračunali, da bodo do leta 2020 dekleta v puberteto vstopala že pri rosnih desetih letih. Čeprav so za to domnevno krivi hormonski motilci, pa še ni povsem jasno, če so le-ti tudi edini krivci za takšen trend. Puberteta je obdobje povečane dovzetnosti, ko se telo hitro spreminja in so dekleta veliko bolj občutljiva tako na zunanje dejavnike kot na nevarne kemikalije.

Zaskrbljujoč je tudi podatek, da 14 milijonov žensk v EU trpi za “sodobno” motnjo plodnosti, endometriozo. Endometrioza je najpogostejša bolezen maternice, ki je lahko zelo boleča in povzroča tudi neplodnost. Pri endometriozi se začne endometrij (tkivo, ki prekriva notranjost maternice) razraščati zunaj maternice in na drugih organih v medenični votlini, na primer v jajčnikih.

Najpogostejše škodljive sestavine

Najpogostejše škodljive sestavine v konvencionalni kozmetiki so:

- policiklične spojine (umetne dišave), s katerimi so onesnažene odplake in morja. - triklosan, ki lahko povzroči odpornost bakterij na antibiotike. - UV filtri, ki delujejo kot hormonski motilci. - formaldehid (konzervans), ki je rakotvoren. - PEG derivati, ki omogočajo mešanje olja in vode, odpirajo kožo, da postane dostopna za tuje, škodljive snovi. - halogenorganske spojine, ki sprožajo alergije. - hidroksicitronelal (dišava), ki povzroča alergijske reakcije. - umetne maščobe (silikoni, parafini, naftni derivati) mašijo pore in preprečujejo absorpcijo vitaminov A in E. - parabeni (para-hidroksibenzoati), znani kot motilci hormonov, povzročajo tudi alergije z estrogenskim učinkom - stearalkonium klorid, ki povzroča alergijske reakcije. - propilen glikol (znan tudi kot 'antifriz') povzroča slabost, glavobol in motnje v koncentraciji.

Seznam bi se lahko še precej podaljšal. Izpostaviti je potrebno še cenene kreme sumljivega porekla iz Bližnjega vzhoda, Indije, Azije ali Južne Amerike, ki vsebujejo tudi živo srebro, svinec in ostale težke kovine, nekvalitetne konzervanse, ki omogočajo eksponenten razvoj bakterij, minerale, ki zaradi izredne majhnosti delcev preidejo v pljuča, itd.

Varnostni ukrepi

Predstavniki farmacevtskih, kozmetičnih in drugih podjetij so dejstva, da bi bila stopnja izpostavljenosti človeka endokrinim motilcem lahko nevarna za zdravje, zanikali. Kljub temu so nekatera podjetja že začela z varstvenimi ukrepi.

Bund (nemška Zveza za varstvo Okolja in narave) je po opravljeni študiji pripravila aplikacijo v kateri so proučili prisotnost hormonskih motilcev v 60.000 kozmetičnih izdelkih. Ugotovili so, da se ti nahajajo v vsakem tretjem izdelku, vsak peti izdelek jih vsebuje celo več hkrati, največ pa so jih odkrili pri podjetjih L’Oréal in Beiersdorf (vsebuje jih skoraj polovica njihovih izdelkov, ki so jih proučili).

Bund je razvil brezplačno aplikacijo ToxFox, katero si lahko uporabniki pametnih telefonov prenesete na svoj aparat. S pomočjo aplikacije lahko preverite črtno kodo proizvoda, ki vam pove ali izdelek, ki ga želite kupiti, vsebuje hormonske motilce.

Najnevarnejše umetne substance v kozmetiki

Parabeni

Najpogosteje jih najdemo v ličilih, vlažilnih kremah, šamponih in tekočih milih. Služijo kot konzervansi. Na kozmetični embalaži jih prepoznamo tako, da v besedi vsebujejo končnico »paraben« (methylparaben, butylparaben, propylparaben, isobutylparaben, ethylparaben). Na žalost so množično v uporabi, kljub dokazani toksičnosti. Z lahkoto preidejo skozi podkožna tkiva v telo, kjer oponašajo hormon estrogen, glavni ženski spolni hormon. V povprečju naj bi bili dnevno izpostavljeni kar 50mg parabenov.

DEA, Cocamide DEA in Lauramide DEA

Najpogosteje ga najdemo v kremastih in penečih se izdelkih, kot so npr. šamponi, vlažilni geli, mila, kreme za sončenje ipd. S pomočjo DEA kemikalij se uravnava tudi pH, saj izničuje kislost ostalih kozmetičnih sestavin. DEA in vse njene različice povzročajo rahlo do hudo razdraženost kože in sluznic. Laboratorijske raziskave so tudi pokazale, da povzroča rakasta obolenja jeter in spremenjeno delovanje trebušne slinavke in ščitnice. Skupaj z nitriti lahko reagira v kancerogene nitrozamine. 

DBP, Dibutil Ftalat

To kemikalijo najdemo v lakih za nohte in razpršilcih za oblikovanje las. V kozmetičnih izdelkih služi kot topilo za sintetična barvila, proizvajalci pa jo navadno skrijejo v sestavino "fragrance" (dišava). DBP se uporablja tudi pri proizvodnji PVC plastike, kateri zagotavlja prožnost. DBP z lahkoto prehaja skozi kožo v telo. V stiku z drugimi kemikalijami poveča njihovo sposobnost tvorjenja genskih sprememb. Laboratorijske raziskave so pokazale, da DBP povzroča razvojne nepravilnosti na testisih, prostati in zmanjšuje količino spermijev. Povezujejo jo tudi z motnjami jeter in ledvic.

EU zakonodaja je kemikalijo označila kot hormonski motilec, saj vpliva na delovanje hormonov in škodljivec reproduktivnim organom na stopnji zarodka

BHT, Butiliran Hidroksitoluen in BHA, Butiliran Hidroksianizol

Ti dve kemikaliji najdemo v vlažilcih in ličilih. BHT in BHA sta sorodna sintetična antioksidanta, ki v kozmetiki in prehrani služita za ohranjanje obstojnosti izdelkov. Sprožita lahko alergijsko reakcijo kože. BHT je strupen in povzroča težave z jetri, ščitnico in ledvicami. V določenih okoliščinah je kancerogen, v velikih količinah pa hormonski motilec, saj oponaša estrogen, glavni ženski hormon in zavira delovanje moških spolnih hormonov, kar vpliva na plodnost.

EU prepoveduje uporabo BHA v dišavah, vendar spadajo dišave med poslovne skrivnosti tako, da proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin.

Barvila iz premogovega katrana

Proti koncu 20. stoletja so pričeli proizvajati sintetična barvila iz premogovega katrana, ki je mešanica kemikalij za katere velja, da so visoko kancerogene. Sintetična barvila vsebujejo tudi težke kovine, ki so vezane na aluminij in so kot taka strupena za možgane. Nekatera barvila proizvajalci ne smejo dati v hrano, lahko pa jih dajo v ličila, tudi v šminke. Šminko pa z lahkoto pojemo.

Konzervansi, ki sproščajo formaldehid

V to skupino konzervansov sodijo DMDM Hydantoin, Diazolidinyl Urea, Imidazolidinyl Urea, Methenamine in Quarternium-15 ipd. Dražita kožo in oči ter povzročata alergije tudi v manjših koncentracijah.

Te konzervanse, ki sproščajo formaldehid najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih. Formaldehid sodi v skupino strupenih kancerogenih snovi. Spojino se uporablja pri proizvodnji lakov, za ojačevanje nohtov, plastičnih talnih oblog, druge plastike in čistil za WC školjko. Pri teh spojinah je problematično počasno in dolgotrajno izločanje formaldehida v obliki plina. Formaldehid je izredno kancerogen in hitro prehaja skozi kožo v telo.

EU zakonodaja narekuje proizvajalcem kozmetičnih sredstev, da morajo vse snovi, ki izločajo formaldehid navesti med sestavine s pripisom »contains formaldehyde« (vsebuje formaldehid). Prepovedano ga je dodajati v kozmetične izdelke, kadar je koncentracija večja od 0,05%.

Sintetične dišave

Najdemo jih v parfumih, skoraj vseh izdelkih za osebno nego, čistilih, pralnih sredstvih itd. Med sestavinami so običajno navedene na zadnjem mestu kot »fragrance« ali »parfume«. Spadajo med poslovne skrivnosti zato proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin. Narejene so iz kemikalij, ki povzročajo alergije, astmo, nekatere so kancerogene in nevrotoksične. Proizvajalci odišavijo tudi izdelke, ki so označeni kot »neodišavljeni«. Dodajo jim kemikalijo, ki blokira zaznavanje vonja v naših možganih.

Laboratorijske analize vodic za po britju in parfumov priznanih blagovnih znamk so pokazale, da se v izdelku skriva v povprečju 14 kemikalij, ki bi morale biti navedene med sestavinami, vendar niso. Med temi kemikalijami so našli tudi take, ki spadajo med alergene in hormonske motilce.

EU je izdala seznam sestavin, ki jih proizvajalci ne smejo uporabljati, na ovojnini izdelka pa morajo navesti vsakega izmed 26 alergenov, ki se najpogosteje znajdejo v dišavah.

PEG, Polietilenski glikoli

Te kemikalije so narejene s pomočjo petrokemije. V kozmetiki se uporabljajo kot zgoščevala, topila, mehčala in vlažila. Prav tako so osnova kozmetičnim kremam in mnogim farmacevtskih odvajalnim sredstvom. Toksično naj bi delovale na genskem in sistemskem nivoju, dražile pa naj bi tudi kožo. Hitro se absorbirajo, saj kožo »odprejo« in tako omogočajo prehajanje tudi drugim kemikalijam.

Mineralno olje

Ta produkt petrokemije najdemo v otroških oljih, losjonih, milu in ličilih. Uporablja se ga tudi v motornih oljih in pesticidih. Je stranski produkt pridelave petroleja, zapira pore in koži onemogoča izločati strupe iz telesa. Povzroča akne in tudi druga kožna obolenja. Upočasnjuje regeneracijo in razvoj celic ter tako pospešuje staranje. Več raziskav je potrdilo, da lahko slabo rafinirano mineralno olje povzroči kožnega raka. Zaradi tega je mineralno olje označeno kot kancerogeno.

Mineralno olje je pogosto sestavina pripravkov zoper zaprtost, zato so najbolj znani stranki učinki, ki se pokažejo na prebavnem traktu. Ob daljši uporabi se pojavi kronična driska, bruhanje, žeja, slabost in srbečica okrog zadnjične odprtine.

Siloksani

Te kemikalije na osnovi silikonov se pogosto uporabljajo v kozmetičnih izdelkih za mehčanje, glajenje in vlaženje. Povzročijo hitrejše sušenje izdelkov za nego in oblikovanje las. Pogosto jih najdemo tudi v vlažilnih kremah in kremah za nego obraza.

Natrijev lavril sulfat (SLS) in Natrijev lavret sulfat (SLES)

SLS in SLES se uporabljata v kozmetiki kot detergenta in umetna penilca. Najdemo ju v šamponih, gelih, milih, penečih kopelih, kremah za britje ipd. Tudi čistilna in pralna sredstva ju vsebujejo veliko. Prekomerna izpostavljenost SLS in SLES povzroča poškodbe oči, depresije, težko dihanje, drisko in hudo draženje kože. Prav tako ju povezujejo tudi z uničenjem obrambnega sloja kože. V telesu se nalaga v jetrih, srcu, pljučih in možganih.

Triklosan

Triklosan najpogosteje najdemo v deodorantih in antiperspirantih, čistilih in razkužilih. V teh izdelkih služi kot konzervans in antibakterijsko sredstvo. Ko na izdelku zasledimo napis »antibakterijsko«, zagotovo vsebuje triklosan. Pri skoraj 75% ljudi ga najdemo v urinu.

EU zakonodaja ga označuje kot sredstvo, ki draži kožo, oči in je strup za okolje. Izredno počasi se razkraja in je bioakumulativen (se nalaga). Pogosta uporaba triklosana nekaterim bakterijam zagotovi odpornost na antibiotike.

Aluminij

Aluminij je pogosta sestavina deodorantov antiperspirantov, cepiv, pecilnih praškov, mleka ipd. Mnoge raziskave ga povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo, drugimi boleznimi možgan in je potencialen faktor tveganja za raka dojk. Sestavine na osnovi aluminija v antiperspirantih začasno zamašijo žleze znojnice. Uporaba deodorantov, ki vsebujejo aluminijev chlorohidrat ni priporočljiva.

 

 

 

 

 

 

 

Viri:

https://echa.europa.eu/sl/about-us

http://www.kemijskovaren.si/files/zenske_in_njihov_strupen_svet.pdf

Darja Rojec, EU Donna

 

Komentarji uporabnikov