Zdravju prijazen portal... 💓

Nalaganje Brez rezultatov
Ni rezultatov! Poizkusite prosim z drugimi besedami.


Kako (ne)varno je zares sonce?

Objavljeno:
Kako (ne)varno je zares sonce? - www.cakalnedobe.si

 

Sonce je vir življenja, je energija brez katere človeštvo ne bi obstajalo. Daje nam svetlobo in toploto, kar tudi omogoča življenje na zemlji, saj vsem živim bitjem omogoča rast in razvoj. Jasno je tudi, da je nujno potrebno za zdravje, kar so vedeli že v preteklosti. Švicarski zdravnik in kirurg dr. Avgust Rollier je že davnega leta 1890 v švicarskih Alpah postavil zdravilišče, kjer je svoje paciente zdravil s pomočjo sonca. Imenovali so ga tudi "sončni zdravnik". S sončno svetlobo je zdravil vrsto bolezni, največ uspeha pa je zabeležil pri tuberkulozi, slabokrvnosti, aknah, revmatskem artritisu, išijasu, astmi, težavah z ledvicami in herpesu.

Nam bolj znan je - prav tako Švicar - Arnold Rikli, naravni zdravilec, ki je na Bledu svoje paciente zdravil s pomočjo sonca, hidroterapije, knajpanja v jezeru in bosonogo hojo po jutranji travi. Svojim pacientom je predpisal brezmesno prehrano in zgodnje vstajanje pred jutranjim svitom.

Sonce je torej pomembno, potrebno, pa vendar je zaradi ultravijoličnih žarkov lahko tudi nevarno. Zato je dobro vedeti nekaj osnovnih pravil, ki nas lahko zaščitijo pred neprijetnimi posledicami.

Ultravijolični žarki

Zemljo dosežeta dve vrsti ultravijoličnih žarkov, UVB in UVA. Žarki UVB povzročajo zagorelost ter sončne opekline, žarki UVA, ki imajo daljšo valovno dolžino in lahko prodirajo tudi skozi tkanine, pa so odgovorni za prezgodnje staranje kože in vplivajo negativno na imunski sistem. Obe vrsti žarkov povečujeta tveganje za razvoj melanoma in običajnega epitelijskega raka kože.

Vpliv UVB in UVA žarkov na kožo:

 

Biološko najaktivnejši del sončne svetlobe so prav ultravijolični žarki. Ultravijolična svetloba aktivira sintezo vitamina D, ki je pomemben za rast kosti, učinkuje proti osteoporozi, stimulira imunski sistem, zvišuje telesno zmogljivost, lajša depresijo, ugodno deluje na srce in krvni obtok ter je nujen za absorbcijo kalcija in nekaterih drugih mineralov. Tudi če vitamin dodajamo prehrani ni vseeno ali smo hkrati dovolj časa na soncu ali tičimo v umetno osvetljenih prostorih. Poskusi so pokazali, da ljudje, ki se gibljejo na naravni sončni svetlobi, izrabijo iz hrane do 40% več kalcija, kot tisti, ki se nahajajo v zaprtih prostorih.

UV svetloba in njene koristi

Ultravijolična svetloba dokazano znižuje krvni tlak in povečuje učinkovitost srca. Srce se okrepi in prečrpa več krvi. V preiskavi, ki je zajela ljudi s povišanim holesterolom, se je nivo holesterola po obsevanju z ultravijolično svetlobo znižal za 13%. Ultravijolična svetloba stimulira žlezo ščitnico, ta pa pospeši metabolizem in s tem pomaga pri odpravljanju odvečnih kilogramov. Ameriška nacionalna zveza, ki bdi nad ljudmi, ki bolehajo za luskavico, poroča, da obsevanje z ultravijolično svetlobo učinkuje pozitivno kar na 80% bolnikov.

Kdaj je sonce resnično nevarno?

Sončenje povzroči kožnega raka predvsem tedaj, ko je organizem toksičen, torej kadar je telo nasičeno s strupi - rečemo tudi, da je zakisano. Stoletja in tisočletja pred nami so naši kmečki predniki prebili večino dneva na prostem, pa kožnega raka ni bilo toliko. Kako je mogoče, da so sončni žarki postali tako nevarni šele v zadnjih desetletjih? Je res kriva le ozonska luknja, ki je povečala intenzivnost sevanja?  

Raziskava, ki jo je v Avstraliji opravila Helen Shaw je pokazala, da je pri ljudeh, ki delajo na prostem, celo v visokih predelih, kjer je intenzivnost sončnih žarkov večja, polovico manj kožnega melanoma kakor pri tistih, ki delajo v zaprtih prostorih z umetno svetlobo. Odgovore na večino vprašanj dobimo v sodobnem načinu življenja, ki poraja veliko prostih radikalov, ki z leti lahko povzročijo rakave tvorbe.

Kadar je telo močno zakisano, sonce lažje povzroča nastanek kožnega raka. Ameriški raziskovalec Viktoras Kulvinskas ugotavlja, da normalno sončenje ne povzroča raka, lahko pa ga sproži, če je telo bolno. Med sončenjem se močno pospeši izločanje odpadnih snovi skozi kožo, skozi katero ob zmernem sončenju lahko izločimo do 3l tekočine, v kateri so tudi strupi. Če so vmes kancerogene snovi, se lahko razvije rak. Za tiste, ki so dovolj razstrupljeni, naj sončenje ne bi bilo nevarno.

Prehrana igra v poletnih mesecih pomembno vlogo

Znano je, da uživanje sadja in zelenjave zmanjšuje možnost nastanka raka. Dr. Marilyin Gentry iz ameriškega onkološkega inštituta je ob predstavitvi prvega mednarodnega poročila o vlogi hrane pri obolevanju za rakom povedala, da bi se v ZDA obolelost zmanjšala za vsaj 20%, če bi jedli več zelenjave in manj mesa. V mesu je praviloma kar 7-krat več toksinov kakor v prehrani rastlinskega izvora. Tudi kuhanje samo je vir toksinov in kancerogenih snovi. Ann Wigmore, ustanoviteljica znanega Hipokratovega zdravstvenega inštituta (Palm Beach, ZDA), poroča o izidih poizkusa, pri katerem so rakaste celice vzete iz človeškega telesa uspevale ob kuhani hrani, ko pa so jih hranili z enako surovo hrano, niso bile sposobne preživeti.

Na sončenje s skromno prehrano

Najslabše je kombinirati sonce in mastno prehrano. Prebivalci toplih krajev to dobro vedo in upoštevajo. Pri enako kalorični hrani se ustvari ob sončenju več prostih radikalov iz hrane, ki je bolj mastna, zato je rak ob taki prehrani pogostejši. Maščobe na soncu oksidirajo hitreje kakor druge organske snovi in v stiku s soncem postanejo strupene za naše telo. Kuhana hrana in sonce torej ne gresta najbolje skupaj, saj organizem ne more nevtralizirati nastajajočih prostih radikalov in je zato pogostnost kožnega raka v taki kombinaciji večja.

Kdaj in kako varno na sonce?

  • Zlato pravilo je zmerno in v primernem času.
  • Ne izpostavljamo se med 11-16 uro.
  • Sončimo se postopoma, največ 20 min naenkrat.
  • Če je le mogoče ne uporabljamo sončnih krem, saj večina njih vsebuje strupene aktivne substance. Najbolj nevarni so konzervansi, ki razpadejo v rakotvorni benzen, ali pa so kancerogeni sami po sebi. Mikroskopsko poškodujejo DNK v celicah, zaradi česar te postanejo še bolj občutljive na vplive iz okolja (npr. oxybenzone blokira UVA žarke, a hkrati povzroča mutacije DNK).
  • Posebno pazljivi moramo biti ob delno oblačnem vremenu, saj žarki prodirajo tudi skozi oblake.
  • Ko plavamo, kadar je sonce najvišje, uporabljamo zaščitne plavalne majice.
  • Na plaži vedno nosimo pokrivala in zaščitna očala.
  • Poskrbimo na hidracijo, pijemo vodo ali nesladkan čaj.
  • Malčkov in dojenčkov ne izpostavljamo soncu.

 

 

 

 

 

 

VIRI:

Iztok Ostan, Ko zdravila odpovedo

https://www.vist.si/Pametno%20s%20soncem.pdf

http://www.ezdravje.com/?utm_source=301

 

Komentarji uporabnikov