Zdravju prijazen portal... 💓

Nalaganje Brez rezultatov
Ni rezultatov! Poizkusite prosim z drugimi besedami.

V vročih dnevih jejmo manj

Objavljeno:
V vročih dnevih jejmo manj - www.cakalnedobe.si

 

Poletje je letni čas, ko naše telo zaradi visokih temperatur deluje drugače. Ko zunanja temperatura naraste, začne naše telo delovati počasneje. Znojimo se več, zato je hidratacija izjemnega pomena. Preko noči naše telo in možgani porabijo vse energijske zaloge in zjutraj jih moramo za dober začetek dneva obnoviti. Angleška beseda "breakfast" je enkratna spomenka, ki v slovenskem prevodu pomeni prekinitev posta. Nočni post bi moral po starodavnih običajih trajati vsaj dvanajst ur. Sklop želodca, trebušne slinavke, vranice in tankega črevesja pa počivati. Večina prebavnih encimov se v poznih večernih urah ne izloča več, zato hrana, ki jo zaužijemo pozno zvečer, obleži v želodcu in gnije. Strupi, ki se sproščajo v tem procesu, telo zastrupljajo. Le ti so nič drugega kot prosti radikali, ki uničujejo zdrave celice in tako nastane bolezen.

Zajtrk

V poletni dan bi morali vstopiti z manjšim sadežem, nič večjega od stisnjene dlani. Jabolko, smokev, breskev ali marelica je dovolj. Zadovoljiti bi se morali z enim sadežem, saj lahko mešanje nekaterega sadja med seboj zaradi hitre fermentacije in drugih kemičnih reakcij povzroči slabost, drisko ali celo vročino. Manj ko bomo jedli, bolje se bomo počutili, naše telo bo pretočno in notranji organi bodo lažje opravljali svoje naloge. Kadar jemo malo, moramo paziti, da so živila izbrana, lokalno pridelana in brez pesticidov. Ko smo želodček prijazno prebudili z mlačnim kozarcem vode, v katerem je nekaj kapljic limoninega soka in smo pojedli zdrav in svež sadež, lahko začnemo razmišljati o hidratih in beljakovinah. Ovseni kosmiči, corn flakes, ajdova kaša in proso so živila, ki si jih lahko pripravimo sladke ali pa slane - kar nam bolj odgovarja. V poletnih dneh zelo prav pridejo tudi različni namazi. Tahini, humus, namaz iz bučnih semen, namaz iz malancanov in rdeče paprike ali pa avokadov namaz. V hladilniku jih lahko hranimo več dni in so hladni čudoviti tudi kot priloga k drugim jedem.

 

 

Za prigrizek si privoščimo pest oreškov in suhega sadja. S tem se bomo izognili hipoglikemiji, hudi lakoti in prenajedanju z nezdravimi prigrizki. Če radi jemo medtem ko delamo, si paličasto narežemo korenje, kumare, papriko, nadzemno kolerabo, vse skupaj nekoliko pokapljamo z oljčnim oljem, posolimo in dodamo še svežo baziliko, peteršilj in drobnjak. Da nam bo okus boljši, čez vse potresemo še sezam ali popečena sončnična semena na himalajski soli.

Veliko se govori o glutenski intoleranci, preobčutljivosti na gluten. Gluten je lepljiva beljakovina, ki testu doda elastičnost. Vsebujejo ga žitarice – največ pšenica, nekoliko manj pa ječmen in rž. Moderna pšenica je vzgojena kot hibrid, na način, da vsebuje kar največ glutena. Zato je pšenica z vidika prehranske intolerance najbolj problematična med vsemi žiti. Največkrat se intoleranca na gluten pokaže kot zatečeni gležnji in predeli okoli oči, bolečine v sklepih, srbeča koža, otrplost rok ....Če je le mogoče se izogibajmo belemu kruhu, testeninam, njokom in pšenične izdelke zamenjajmo z njim podobnimi, še bolje pa je, da jih enostavno črtamo iz jedilnika.

Kosilo

Kosilo naj bo preprosto in sestavljeno iz čim več sveže zelenjave. Večina jo lahko uživamo presno, torej nam je ni potrebno termično obdelovati. Taka ima bolj avtentičen okus. S kuhanjem uničimo precej vitaminov, mineralov in encimov. Rižoto skuhamo tako, da riž kuhamo v osoljeni vodi, deset minut pred koncem pa po vrhu zložimo še želeno zelenjavo. Vse skupaj kuhamo še dobrih deset minut in jed je gotova. Oljčno olje vedno dodajamo "počez", ko so jedi že gotove. Solata naj poleti ne manjka. Pripravimo si lahko tzaziki, grško kumarično solato, paradižnik z veliko bazilike, v Izraelu jejo paradižnikovo solato tako, da na količino paradižnika dodajo enako količino peteršilja in dodajo čili. Variacij solat je ogromno.... Pripravimo si lahko špansko kumarično solato s sušenimi paradižniki in mlado čebulico. Grki jejo krompirjevo solato z rdečo čebulo in drobnjakom. Krompir še vroč prerežejo na štiri dele in ga prelijejo z večjo količino limoninega soka. Jed postavijo v hladilnik in postrežejo ohlajeno.

Da bodo solate še bolj slastne in bogate, naredite sami preliv iz domačih začimb, gorčice, limoninega soka, oljčnega olja. Igrate se lahko še z vsemi dišavnicami, ki jih najdete v svoji kuhinji. Prav posrečena je poleti hladna kumarična juha ali njena paradižnikova sestrična iz Andaluzije imenovana "gaspačo".

 

Večerja

Za večerjo si privoščite zelenjavo iz žara, mariniran tofu ali tempeh. Če imate morda malo več časa, si naredite zelenjavne polpete z ovsenimi kosmiči in čičeriko. Juha iz leče je prava beljakovinska bomba in mirno jo jeste lahko tudi hladno. Kadar jemo pravilno in dodobra prežvečimo vsak zalogaj, se jed v ustih pogreje in ni bojazni, da bi prehladili želodček. Blitva ali špinača s krompirjem in oljčnim oljem ter česnom je prav tako nepogrešljiva v poletnem času. V Toskani kljub vročini poleti uživajo v pečenem krompirju, ki ga po dolgem razrežejo in mu dodajo nekaj strokov celega česna in vsaj dve večji čebuli, ki ju olupijo in razpolovijo. Vse skupaj pred pečenjem marinirajo v oljčnem olju in rožmarinu. Solijo preden dajo v pečico. Naj bo vaše kosilo in večerja nekaj posebnega, vaša lastna kreacija, umetnina, katero so ustvarile vaše brbončice.

Pa dober tek!

 

 

 

 

 

 

 

  

Komentarji uporabnikov