Zdravju prijazen portal... 💓

Nalaganje Brez rezultatov
Ni rezultatov! Poizkusite prosim z drugimi besedami.

Kemikalije na krožnikih - prvi del

Objavljeno:
Kemikalije na krožnikih - prvi del - www.cakalnedobe.si

 

Od narave smo se že zdavnaj odtujili. Domačega pridelovanja je vedno manj, kmetje pa so prisiljeni zniževati že tako nizke cene pridelkov. Da sploh preživijo, se poslužujejo uporabe pesticidov in drugih kemikalij, ki zagotavljajo boljši in večji pridelek. Še več, gensko spremenjena zelenjava in sadje so vsakodnevno na naših krožnikih, saj dovoljenega 0,9% GSO (gensko spremenjeni organizem) ni potrebno označevati na deklaracijah.

Hormonska neravnovesja

Zadnjih trideset let so kronične bolezni v progresivnem porastu. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so neodvisni raziskovalci napovedovali strahotne posledice, ki jih prinaša procesirana hrana. Na žalost se do nedavnega s tem podatkom ni ukvarjal nihče. Alarmantne številke porasta diabetesa, bolezni srca in ožilja, nepravilnega delovanja ščitnice, debelosti, Parkinsonove bolezni, avtizma in rakavih obolenj, prikazuje iz leta v leto bolj strašno sliko. Pretežno mrtva hrana, ki jo ljudje vsakodnevno uživamo pristane v maščobnem tkivu, najhujše od vsega pa je, da smo po njej utrujeni, brezvoljni in brez energije.  

Ko pride do toksemije, torej ko telo ne zmore več izločati strupov, ki se kopičijo v našem telesu, nastane bolezensko stanje. To se najprej pokaže kot povečana kislina, pekoča »zgaga«, utrujenost, alergije, srbečice, razna vnetja, napihnjenost, počasno odvajanje, driske, nespečnost, razdražljivost, hladne roke in noge, akne, hormonske motnje, hudi PMS, migrene in glavoboli, prehladi, gripe, luskavica, oslabljen imunski sistem ... Ste se našli v naštetih simptomih? Verjamem, da velika večina. Pa se kdaj vprašate, kaj ste jedli prejšnji dan ali dan pred tem in kako se dejansko počutite po zaužitem kosilu?

Ni nemogoče, vse je odvisno od naše volje, vztrajnosti in discipline

Kemikalijam se dandanes ne moremo več izogniti saj jih najdemo v vseh segmentih življenja. Lahko pa jih v veliki večini izločimo iz prehrane in kozmetike. Najtrdovratnejše so tiste, ki se vežejo na maščobno tkivo in kot tempirana bomba čakajo na padec imunskega sistema. Večina pesticidov so hormonski disruptorji. Motijo naš primarni hormonski sistem, da ta ne deluje pravilno, kar v našem telesu povzroča številne neprijetnosti. Nekatere kemikalije zavirajo ali pospešujejo  izločanje encimov in hormonov, zaradi katerih prihaja do hudih endokrinih neravnovesij.

Pesticidi v mesu in mlečnih izdelkih

Koncept industrijskega kmetijstva v 20.stoletju in množična pridelava monokultur, neodpornih na škodljivce je dobesedno klicala po pesticidih. Ti so dobili ime iz latinske besede pestis (kuga, nesreča) in accido (oslabiti, uničiti). Uporabljajo se za zatiranje rastlinskih in drugih škodljivcev v okolju. Razvili so jih iz bojnih strupov in so zasnovani tako, da živalim poškodujejo in uničijo nevro-vegetativni in reproduktivni sistem. Tem pravimo insekticidi. Velika večina je takih, da z lahkoto prehajajo iz ene prehranjevalne verige v drugo in so neverjetno obstojni in trdovratni. Najdemo jih v mesu, mleku in mlečnih izdelkih, pekovskih izdelkih, sladicah, kruhu, testeninah, salamah, paštetah, ...

S herbicidi je zelo podobno. Tretiranje škodljivih rastlin (plevela) s FFS (fitofarmacevtskimi sredstvi) je danes nekaj povsem običajnega. Kemikalije s katerimi smo zatirali plevel gredo v zemljo, katere kasneje vsrka tudi pridelek ali pa jih s silažo poje krmljena živina. Da se sperejo z dežjem in da niso nevarne je približno tako, kot bi rekli, da nas višinsko sonce nebo opeklo. Prav gotovo nas bo.

Prav tako ne moremo zagotovo trditi, da z zaužitim mesom, mlekom in mlečnimi izdelki v naše telo ne pridejo škodljivi pesticidi s katerimi je bila tretirana (špricana) silaža. Krav, ki se v Sloveniji krmijo zunaj je izjemno malo. 

Če odmislimo, ostanke pesticidov, hormonov in drugih zdravil v mleku se marsikdo spotakne tudi ob dejstvo, da smo edina vrsta na svetu, ki pijemo mleko skozi celo življenje. In še tega ropamo kravam. Naše telo ima neverjetno sposobnost absorbcije določenih hranil in zavračanja njih, zato se tudi encim laktaza (LCT), ki presnavlja mleko, oziroma naravni sladkor laktozo v njem neha izločati kmalu, ko matere prenehajo z dojenjem. Nekako pri 5-7 letu starosti. To povzroča neprijetno intoleranco na mleko in mlečne izdelke.

Glifosat, nevaren pesticid za zatiranje plevelov pri koruzi

Trenutno je najbolj izpostavljen herbicid glifosat, ki je zamenjal zloglasni atrazin, ki je bil med tem prepovedan. Uporablja se za zatiranje plevelov pri koruzi. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je lani potrdila povezanost glifosata z večjo verjetnostjo za nastanek raka, predvsem nehodgkinovega linfoma. Glifosat je v primerjavi z atrazinom še hujši in nekajkrat močnejši, vendar se v okolju hitro razgradi, zato ne ogroža podtalnice(?), je pa zelo strupen za vodne organizme. EU se kljub vsem raziskavam, ki ga glifosat predstavlja kot zelo strupen herbicid, še vedno upira prepovedi njegove uporabe.

Nekaj takega se je dogajalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na prepoved uporabe zloglasnega DDT-ja čakali skoraj 10 let. Točnega podatka koliko nevednih ljudi je v tem času zbolelo na žalost ni. Je pa za rakavimi obolenji, drugimi tumorji in Parkinsonovo boleznijo samo na področju Francije, kjer so kmetje zbolevali vsakodnevno, v tistem času odstotek obolelih narastel za skoraj 30%. To je zgovoren podatek, da se je na področju kmetijstva dogajalo nekaj zelo dramatičnega. Enako se sedaj dogaja z zloglasnim glifosatom in samo upamo lahko, da ga bodo čimprej umaknili in prepovedali.

Lani so ostanke glifosata našli v 14 znamkah nemškega piva. V EU je sprejemljivi (in potemtakem neškodljivi) odmerek glifosata 0,5 miligrama na kilogram telesne mase na dan. Koncentracije ostankov herbicida v pivu so bile različne, od 0,46 do 29,76 mikrogramov na liter piva.

Pesticide zaužijemo s hrano, vodo, prek zraka ali neposrednega stika s pesticidom oziroma njegovimi ostanki. Ker smo izpostavljeni različnim kemikalijam je težko dokazati neposredno povezavo med vplivom določenega pesticida in obolelostjo za točno določeno boleznijo.

Zanesljive svetovne statistike o številu ljudi, ki trpijo za posledicami bodisi akutne bodisi kronične izpostavljenosti pesticidom še nimamo. Poročilo iz leta 2010 navaja oceno nevladne organizacije  PAN (Pesticide Action Network) Europe, po kateri pesticidi letno prizadenejo od milijona do 41 milijonov ljudi. Samo zaradi akutne zastrupitve jih umre okoli 200.000. Od tega jih 99 odstotkov živi v državah v razvoju, ki imajo ohlapnejšo pesticidno zakonodajo in šibkejši nadzor nad njenim izvajanjem.

Kronična izpostavljenost manjšim odmerkom nevarnih pesticidov je slabo raziskana, saj se simptomi pojavijo po daljšem obdobju in jih je težko pripisati vplivu določenega pesticida. Kljub temu so znanstveniki dokazali povezavo med kronično izpostavljenostjo nekaterim pesticidom in obolevnostjo za rakom, alzheimerjevo in parkinsonovo boleznijo, motnjami v delovanju hormonskega sistema, razvojnimi nepravilnostmi in neplodnostjo, pa tudi astmo, alergijami in preobčutljivostnimi reakcijami.

In kaj je rešitev?

Rešitev je zelo preprosta in enostavna. Ljudje bi se morali prehranjevati lokalno, sezonsko in po možnosti ekološko. Razumeti bi morali, kaj to v resnici pomeni. V prvi vrsti se je potrebno odreči vsem nakupom sadja in zelenjave v velikih nakupovalnih centrih. Tam nakup ni le drugorazreden, ampak je za naše zdravje celo nevaren. Kruh pričnemo peči doma. Najdemo mlin v bližini, mimogrede v Sloveniji jih imamo kar nekaj, ki nam moko meljejo sproti. Če nimamo možnosti sami pridelati nekaj sadja in zelenjave nakupe opravimo na lokalni tržnici in kupujemo od preverjenega kmeta ali branjevke.

Velikokrat slišim, da je to nemogoče. Vse je mogoče le želja mora biti prava. Hrano je potrebno začeti spoštovati. Že pred več kot 2000 leti so modri ljudje povedali, da smo kar jemo in da bi hrana morala biti zdravilo. Aristotel in Hipokrat sta že takrat ljudi usmerjala v majhne obroke sezonsko pridelanih živil. Peciva, sladice, pekovski izdelki, paštete vse to lahko zlahka pripravimo doma.

Sprememba življenjskega sloga prinese veliko dobrega počutja in več življenjske energije. Ko bomo uživali živo hrano, bo naše počutje boljše in misli bolj bistre in jasne.

Bilka Baloh,

svobodna raziskovalka in prehranska terapevtka

BilkaHappyPlant

 

 

Viri:

http://www.delo.si/novice/okolje/glifosat-pod-drobnogledom-manj-plevela-vec-raka.html

http://www.delo.si/gospodarstvo/kmetijstvo/zdruzeni-narodi-pesticidi-krsijo-clovekove-pravice.html

 

Komentarji uporabnikov