Slikovne diagnostične metode kot so CT, RTG, MR, UZ uporabljamo zdravniki za neinvazivno preiskovanje notranjosti vašega telesa, da dobimo odgovore na vaše zdravstvene težave. Katero metodo izberemo, pa je odvisno od zdravstvenega vprašanja, na katerega želimo odgovoriti oz. spremembe, ki jo želimo preučiti, lokacije spremembe in vašega zdravstvenega stanja.

Magnetna resonanca (MRI – Magnetic Resonance Imaging) je diagnostična preiskava, pri kateri se s pomočjo močnega magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije opravi slikanje delov telesa. Med MRI preiskavo torej nismo izpostavljeni ionizirajočem sevanju. Ker deluje na podlagi razlike v sproščeni energiji iz protonov v različnih tkivih, zelo dobro prikaže sestavo mehkih tkiv in organov ter omogoča oceno njihove funkcije, slabo pa prikaže kosti in njene strukture. MR preiskavo lahko uporabljamo za odkrivanje številnih bolezenskih stanj, spremljanje spreminjanja stanja in odziva na zdravljenje.

Stanje katerih struktur želi specialist z MR slikanjem preučiti?

  • Z MR slikanjem možganovine in hrbteničnega kanala lahko odkrijemo okvare krvnih žil ali možgansko kap, možganski ali hrbtenjačni tumor, brazgotine, ki nastajajo pri multipli sklerozi ter iščemo poškodbe hrbtenjače ali možganovine;
  • pri MR preiskavi srca lahko ugotovimo velikost in funkcijo srčnih votlin, debelost in krčljivost srčne stene ter obseg okvare na srčni mišici zaradi srčnega infarkta;
  • z MR angiografijo preiskujemo stanje žil in lahko prikažemo aterosklerozo, vnetja žil, strukturne spremembe v aorti, kot so anevrizma ali disekcija ter zapore žil;
  • z MR slikanjem kosti in sklepov lahko odkrijemo motnje hrbteničnih diskov, poškodbe sklepov (raztrganina hrustanca ali ligamentov), okužbe kosti, tumorje kosti ali mehkih tkiv;
  • uporabljamo ga lahko tudi za odkrivanje bolezenskega dogajanja na dojkah, jetrih, ledvicah, pankreasu, ovarijih, prostati, itd.

Poleg strukturnega MR slikanja se lahko opravi tudi funkcionalno MR slikanje možganov, pri katerem lahko z merjenjem pretoka krvi določimo, katere možganske strukture se pod različnimi pogoji aktivirajo. Funkcionalna MR je lahko uporabna tudi pri ugotavljanju razsežnosti možganske poškodbe ali napredovanja Alzheimerjeve bolezni.

Kaj so miti in resnice o magnetni resonanci?

Mit 1: Zaradi kovinskih vsadkov, kot so vijaki, ploščice ali palice, ne smem opraviti MR preiskave.

Resnica 1: Večina ortopedskih vsadkov ne vsebuje feromagnetnih snovi in je testirana za magnetnoresonančno obsevanje. Vsadki, zunanje naprave in ostali medicinski pripomočki, ki se uporabljajo v bližini MR naprave, imajo oznako o varnosti v območju delovanja magnetne resonance. Nekateri predmeti niso dovoljeni v bližini, nekateri le pod določenimi pogoji in protokoli, nekateri pa so za uporabo v magnetnem polju popolnoma varni. Napotni zdravnik vam mora pred MR preiskavo izdati potrdilo, da lahko z vsadkom opravite preiskavo. Po nekaterih kirurških posegih bolnik po vstavljenem vsadku prejme kartico – dokazilo o vstavljenem vsadku za potrebe pregledovanja telesa z detektorjem kovin ali preiskave z magnetno resonanco.

Mit 2: MR preiskave ne smem opraviti, če imam tetovažo.

Resnica 2: Pred več kot 20 leti so nekatere barve za tetovaže vsebovale železne delčke, zaradi česar se je pri nekaterih preiskovancih med preiskavo na mestu tetovaže pojavil neprijeten občutek ali celo huda bolečina. Poleg bolečine pa te delčki železa lahko povzročijo popačitev MR slike, kar  pomeni, da je lahko slika neuporabna za diagnostiko. Danes so barve za tetovaže vedno bolj regulirane in ne vsebujejo več snovi, ki bi reagirale v močnem magnetnem polju. Torej, če je vaš tattoo nov, ni razloga za skrb, če pa je starejši, pa se posvetujte z napotnim zdravnikom. Čeprav je tetovaža stara, je možno, da ne vsebuje kovinskih delcev in tudi če vsebuje kovinske delce, je verjetno, da bo preiskava potekala popolnoma normalno.

Mit 3: Med MR priskavo bom izpostavljen močnemu sevanju.

Resnica 3: Za razliko od CT in RTG slikanja, MRI preiskava ni osnovana na ionizirajočem sevanju. Osnovana je na merjenju energije, ki jo sproščajo protoni v našem telesu pod določenimi pogoji. Z vidika sevanja je preiskava popolnoma varna tudi za otroke in se opravlja tudi pri nosečnicah v 2. in 3. trimesečju, ki nujno potrebujejo slikovno diagnostično obravnavo.

Mit 4: Če imam strah pred zaprtimi prostori oz. klavstrofobijo, preiskave z MR ne morem opraviti.

Resnica 4: Z napredovanjem tehnologije so se MR naprave skozi leta močno spremenile in po večini ne zahtevajo več, da ste popolnoma zaprti v majhnem tunelu. Kljub temu morate na svoj strah pred preiskavo opozoriti zdravnika, ki vas je na preiskavo napotil. Dogovorite se o ustreznih ukrepih na dan preiskave, da boste lahko slikanje čim lažje prestali.

Mit 5:  MR preiskave ne morem opraviti, če sem noseča.

Resnica 5: MR preiskava je odsvetovana nosečnicam v prvem trimesečju, razen, če je preiskava nujno potrebna. Popolnoma pa je odsvetovana uporaba kontrastnega sredstva pri nosečnicah in doječih materah. V uradnih priporočilih za MR preiskavo nosečnic svetujejo, da je odločitev glede opravljanja preiskave individualna glede na posamezni primer.

Kakšna je razlika med CT in MR preiskavo?

Odločitev, katero preiskavo boste opravili, je v rokah specialista, ki vas je na preiskavo napotil. Glede na način delovanja smo že omenili, da se preiskavi popolnoma razlikujeta. Za katero preiskavo se odloči specialist, pa lahko v grobem ločimo glede na tri vidike:

  • v urgentnih situacijah – Glede na trajanje preiskav je razlika zelo velika. MR preiskava lahko traja celo do 90 min (v povprečju 30 do 45 min), medtem ko za CT slikanje potrebujemo le okoli 10 min. V situacijah, ko so torej ključne sekunde za postavitev pravilne diagnoze, je CT preiskava boljša izbira;
  • kaj želi specialist videti in v katerem tkivu – CT preiskava dobro pokaže akutno krvavitev, dobro prikaže zlome kosti, kalcinacije, dobro loči med kostnimi, možganskimi in zračnimi strukturami. MR preiskava pa omogoča zelo dobro in natančno oceno mehkih tkiv tudi pri zelo majhnih spremembah, dobro loči med zdravo možganovino in tumorjem ter med različnimi možganskimi strukturami (bela in siva možganovina);
  • kaj vpliva na kvaliteto slike – Pri MR preiskavi smo že omenili, da ima največji vpliv na kvaliteto železo oz. predmeti, ki vsebujejo feromagnetne snovi. Na kvaliteto slike pri CT preiskavi pa vpliva odboj žarkov npr. od kosti.

Kako izgleda preiskava z MR?

Pred samo preiskavo ni potrebno veliko priprav. Normalno lahko jeste, pijete in vzamete zdravila, razen v primeru, ko vam zdravnik, ki vas je na MR napotil, izda posebna navodila. Če ste naročeni na preiskavo s kontrastnim sredstvom, 6 ur prej ne uživajte hrane, lahko pa pijete. Oblecite se v udobna oblačila, ki nimajo kovinskih gumbov, zadrg ali sponk.

Nekatera stanja lahko vplivajo na potek preiskave z magnetno resonanco, zato je pomembno, da svojega zdravnika opozorite, če za vas velja:

  • imate bolezni ledvic,
  • imate sladkorno bolezen,
  • imate klavstrofobijo,
  • ste imeli pred kratkim operativni poseg,
  • imate znane alergije na hrano, jod, gadolinij, določena zdravila ali imate astmo,
  • dojite, ste morda noseči ali pa obstaja za to možnost.

V preiskovalni sobi ni dovoljeno imeti kovine, zato morate zdravniku nujno povedati, če imate vstavljeno umetno srčno zaklopko, klip na anevrizmi, žilno opornico, polžev vsadek, črpalko za zdravila, stimulator živčevja (TENS aparat, hrbtenjačni vsadek), zobne implantante, umetni sklep ali ud, srčni spodbujevalnik, vijake ali ploščice. Močno magnetno polje, ki ga ustvari MR naprava, privlači predmete, ki vsebujejo feromagnetne snovi in lahko povzroči njihovo premikanje. Zaradi tega je potrebno, da se pred preiskavo iz preiskovalne sobe odstrani vse predmete, ki imajo takšne lastnosti. Modernejši vsadki so sicer izdelani iz materialov, ki jih magnet ne privlači, vendar je ta odločitev v rokah vašega zdravnika, zato se pred preiskavo vedno posvetujte. Na preiskavo prinesite potrdilo, da lahko kljub vstavljenem vsadku, preiskavo opravite. Poleg tega opozorite zdravnika tudi, če ste bili pri delu izpostavljeni delcem kovin ali če imate v telesu ali očeh koščke kovine (strelni naboji, šrapnel, kovinski delci).

V vsaki diagnostični ustanovi vam bodo izdali pisno navodilo o preiskavi in obrazec za privolitev. Na tem obrazcu je opisana preiskava, kako se pripraviti, kakšni so možni neželeni učinki in kako ravnati po preiskavi. Nato je navedenih nekaj vprašanj v zvezi s stanji, ki smo jih omenili zgoraj in na koncu podpis, da s preiskavo soglašate.

Pred MR preiskavo

Pred vstopom v preiskovalno sobo preverite, ali ste odstranili vse naslednje predmete:

  • mobilni telefon,
  • kovance,
  • zobne proteze,
  • očala,
  • slušne pripomočke,
  • ključe,
  • kovinsko kost iz nederčka,
  • uro,
  • lasuljo in make-up,
  • piercing.

Kadar je preiskavo potrebno opraviti s kontrastnim sredstvom (KS), boste pred preiskavo KS zaužili ali pa pa bo v veno na roki potrebno vstaviti cevko – periferno vensko pot za vbrizganje KS. Kontrastno sredstvo, ki se najpogosteje uporablja, je gadolinij, ki lahko pusti kovinski okus v ustih. Otroci in posamezniki, ki imajo klavstrofobijo, lahko pred začetkom preiskave prejmejo pomirjevalo, saj je med preiskavo nujno potrebno ostati čim bolj pri miru, sicer je lahko kvaliteta pridobljenega posnetka slaba.  

Med MR preiskavo

Med MR preiskavo boste ležali na premični mizi, na kateri vas bodo zapeljali v okroglo odprtino naprave, ki bo nato generirala močno magnetno polje, v preiskovani predel telesa pa bo usmerila radijske valove. Magnetnega polja ali radijskih valov ne boste čutili, saj je preiskava  popolnoma neboleča. Občasno lahko začutite trzljaje, ki nastajajo zaradi stimulacije živčnih korenin v vašem telesu in so popolnoma normalen pojav. Preiskava lahko poteka med 20 in 90 minut, v povprečju pa okoli 30 do 45 minut. Ko naprava za MR nabira energijo za ustvarjanje posnetkov, lahko glasno tolče in ropota tudi do 100 dB, zato boste  pred začetkom preiskave dobili slušalke ali ušesne čepke. Tehnik, ki preiskavo opravlja v sosednji sobi, vas tekom preiskave spremlja na zaslonu in vam lahko po mikrofonu med preiskavo daje dodatna navodila ali pa se z vami pogovarja.

Radijski valovi povzročajo segrevanje tkiva, zato lahko po MR preiskavi občutite toploto, ki po nekaj minutah izgine. Takoj po preiskavi imate lahko tudi rahel glavobol, ki prav tako sam po sebi izzveni. Če ste prejeli kontrastno sredstvo prek vstavljene cevke, vam jo bodo pred odhodom domov odstranili. Če ste pred preiskavo prejeli pomirjevalo, boste lahko odšli domov, ko se boste popolnoma zbudili. Vsekakor pa ta dan ne boste smeli voziti, zato je pomembno, da si uredite prevoz.

Alergijska reakcija na kontrastno sredstvo je sicer izjemno redka, če pa po preiskavi opazite izpuščaj na koži ali imate občutek pomanjkanja sape, takoj obvestite medicinsko osebje ali obiščite najbližjo zdravstveno ustanovo.

Po MR preiskavi

Radiolog bo slike, ki jih je MR naprava posnela, odčital in vam poslal izvid ter posnetke po pošti. Vsak diagnostični postopek, ki ga opravite, je potrebno razložiti v kontekstu vaših težav (anamneze in klinične slike), zato izvid odnesite zdravniku, ki vas je na preiskavo napotil.

Pomembno je vedeti, da se naprave za MR preiskavo med seboj lahko zelo razlikujejo, zato se pri izbiri ustanove pozanimajte o kvaliteti njihovih naprav.

Če se želite na magnetno resonanco naročiti po lastni presoji, vam ponujamo nekaj izvajalcev med katerimi lahko izbirate.


Marija Lucija Antolič, dr.med.
Marija Lucija Antolič, dr.med.
http://lucija-antolic.si

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.