Modrostni zob ali »osmica« izraste kot zadnji zob, ponavadi med 17. in 25. letom starosti. Ker modrostni zobje večinoma izrastejo zadnji, lahko pacientom povzročajo nemalo težav.

 

Kakšne težave povzročajo modrostni zobje?

 

Modrostni zobje so nepogrešljivi pri žvečenju in grizenju, vendar le takrat, ko so v normalnem kontaktu z nasprotnimi zobmi in ko normalno zrastejo v čeljusti. Žal pa velik del prebivalstva nima te sreče.

Premalo prostora

Modrostni zobje zaradi pozne izrasti in položaja čisto zadaj v čeljusti pogosto nimajo dovolj prostora za normalno izrast in nekaterim izrastejo le delno ali pa sploh ne. Prav tako je mogoče, da posameznik sploh nima zasnove oziroma zametka za modrostni zob, zato se ta nikoli ne razvije in posledično ne izraste.

Premalo čistoče

Modrostne zobe težje očistimo, saj so postavljeni čisto zadaj, pogosto še nižje od ostalih zob. Posledično so bolj podvrženi kariesu oz. zobni gnilobi. V večini primerov se karies odstrani in zob zapolni s plombo oz. zalivko. Možno pa je, da je karies napredoval že do te mere, da je potrebno zob zdraviti ali ga celo izpuliti.

Napačna postavitev

Modrostni zobje v zgornji čeljusti so pogosto nagnjeni v smeri lica, zato se lahko zaradi njihove postavitve grizemo v lice. To težavo zobozdravnik večinoma reši z rahlim brušenjem in nižanjem zoba. Večje težave povzročajo modrostni zobje, ki so nagnjeni v sosednji zob in s tem onemogočajo ustrezno čiščenje obeh zob.  Posledično lahko oba zoba prizadane zobni karies. V tem primeru je bolje modrostni zob izpuliti in tako obvarovati sosednji zob.

Težave z dlesnimi

Drugače imenovani modrostniki izraščajo ponavadi več mesecev. V tem času jih sprva v celoti, nato pa delno, pokriva dlesen, ki je pogosto nabrekla. Velikokrat se zgodi, da zato vanjo grizejo nasprotni zobje, kar zna biti neprijetno in boleče. Prav tako se dlesen okrog izraščajočega zoba pogosto vname, saj delno izrasel modrostni zob težje očistimo in se pod dlesen lažje naberejo obloge in ostanki hrane. To lahko spremljajo hude bolečine, oteklina, v nekaterih primerih tudi zmanjšano odpiranje ust in povišana telesna temperatura. Vnetje dlesni okrog modrostnika lajšamo z vstavljanjem drenažnih trakcev namočenih v raztopino, ki deluje protivnetno in protibolečnisko. Če se tako vnetje večkrat ponavlja, je smotrno zob po umiritvi akutnih težav izpuliti.

 

Kdaj izpulimo modrostni zob?

 

  • Če nam modrostni zobje ne povzročajo nobenih težav in z njimi normalno grizemo, zob ni potrebno izpuliti. Za puljenje se zobozdravniki odločimo v primeru:kariozno prizadetega zoba, kjer ni smotrno zdravljenje;
  • če je zob delno izrasel in postavljen tako, da sam nikoli ne bi izrasel;
  • če ni nasprotnega zoba in zato ne opravlja svoje funkcije;
  • če kvari sosednji zob;
  • če povzroča pogosta vnetja dlesni in bolečine.

 

Za morebitno puljenje modrostnega zoba se odločimo na podlagi kliničnega pregleda in rentgenske slike oziroma ortopana. V določenih primerih uporabimo tudi CT s stožičastim snopom (CBCT). Na rentgenski sliki vidimo položaj zoba, njegovo nagnjenost, postavitev korenin, odnos do sosednjega zoba in postavitev glede na spodaj ležeči živec. Upoštevajoč vse dejavnike se odločimo ali bomo zob lahko izpulili sami v ordinaciji ali pa bo za to potreben specialist oralne kirurgije.

Priporočljivo je, da se morebitne težave odkrije čim prej in zob izpuli do približno 30. leta starosti. Mlajša kost je namreč bolj elastična in lahko zob izpulimo enostavneje in brez zapletov.

Modrostne zobe lahko izpuli splošni zobozdravnik ali pa specialist oralne kirurgije. Če je zob v celoti izrasel, nima pretirano zavitih korenin in je postavljen ugodno glede na sosednji zob ter okoliške strukture (sinus, mandibularni živec), bo v večini primerov zob izpulil zobozdravnik. V zahtevnejših primerih se bo odločil za napotitev k oralnemu kirurgu.

 

Kako poteka puljenje modrostnih zob?

 

Na poseg pridite zdravi in z umitimi zobmi. Priporočljivo je, da se pred posegom normalno najeste, vendar ne kadite ter ne uživate alkohola.

Zob izpulimo v lokalni anesteziji, kar pomeni, da v sluznico vbrizgamo anestetik, ki omrtviči okoliška tkiva. S tem preprečimo občutek bolečine, medtem ko boste pritisk in dotik še vseeno čutili. S posebnim instrumentom odmaknemo sluznico od zoba ter ga z vzvodom omajemo. V določenih primerih sprva razpolovimo zob, saj lažje izpulimo vsako korenino posebej. Ko je zob dovolj majav, ga z vzvodom ali kleščami izvlečemo iz njegovega ležišča v kosti ter po potrebi očistimo vnetno tkivo, ki je ostalo v kosti. Na rano nato položimo sterilno gazo, v katero pacient ugrizne in jo stiska še pol ure po posegu.

Kadar je modrostni zob še v celoti zasidran v kosti ali je le delno izrasel, ga odstrani oralni kirurg. Tudi ta poseg se opravi v lokalni anesteziji. Najprej kirurg prereže in umake sluznico, nato pa obvrta kost okrog zasidranega modrostnega zoba, ga osvobodi in z vzvodom ter kleščami odstrani. Prav tako ga lahko odstrani v enem ali več delih. Rano nato zašije, pacient ugrizne v gazo in jo zadrži v ustih približno pol ure. Šive se večinoma odstrani po enem tednu, lahko pa se uporabijo tudi razgradljivi šivi.

 

Navodila po posegu

 

Omrtvičenost zaradi anestetika traja v zgornji čeljusti približno dve uri, v spodnji čeljusti pa lahko do pet ur, zato je v tem času potrebno paziti, da se ne grizete v sluznico ali jezik. V izogib poškodbam odsvetujemo hranjenje. Po puljenju priporočamo mirovanje, hlajenje (hladni obkladki na licu) in uživanje hladne mehke hrane na zdravi strani (sladoled, jogurt, ipd.). Rane ne izpirajte, ne sesajte in ne drezajte vanjo z jezikom, si pa preostale zobe normalno in natančno umijte, vendar ne drgnite šivov in področja rane. V primeru bolečin prve tri dni po posegu priporočamo paracetamol ali nesteroidne antirevmatike, ne smete pa vzeti aspirina, kerredči kri. Možen je nastanek otekline, ki je najbolj izrazita drugi ali tretji dan po posegu, nato pa se postopoma zmanjšuje. Segrevanje rane oteklino še poveča, zato ga odsvetujemo. Na dan posega in še tri dni po njem ne smete uživati alkohola in kaditi.

 

Možni zapleti

Pri vsakem kirurškem posegu lahko pride do zapletov, ki pa večinoma nimajo trajnih posledic.

 

Mandibularni živec

Med puljenjem spodnjih modrostnikov lahko v določenih primerih pride do poškodbe mandibularnega živca, ki poteka pod njimi v spodnji čeljustnici. Posledica je prehodno mravljinčenje in zmanjšanje občutka v spodnji ustnici na prizadeti strani. Redka, a možna je tudi poškodba jezičnega živca, kar povzroči prehodno zmanjšano občutljivost jezika na prizadeti strani.

 

Sinusi

V zgornji čeljustnici lahko korenine modrostnega zoba segajo v sinus. V tem primeru lahko pride med puljenjem do komunikacije med sinusom in ustno votlino. Če se to zgodi, se 14 dni ne smete usekovati, napihovati, piti po slamici, kaditi in odprtina se bo spontano zaprla. V primeru večje odprtine ali zdrsa zoba v sinus je potrebno operativno zdravljenje.

 

Daljša krvavitev in izpostavljena kost

Možen zaplet je daljša krvavitev v prvih urah po posegu. Takrat rano stisnete tako, da zopet ugriznete v tampon, področje hladite in počivajte pri dvignjenem vzglavju.  Zaradi izpiranja in drezanja rane, kajenja ter uživanja alkohola, se lahko krvni strdek izplavi iz rane. Pri tem lahko pride do izpostavitve gole kosti, ki se izsuši in vname. Vnetje, ki se običajno pojavi več kot tri dni po posegu, spremlja kljuvajoča bolečina, oteklina, zmanjšano odpiranje ust in povišana telesna temperatura.  V tem primeru morate ponovno obiskati zobozdravnika.

 

Brez zapletov se rana po puljenju zaceli v roku enega do dveh tednov. Prve tri dni po posegu je priporočeno mirovanje. Bolniški stalež je odvisen od zahtevnosti posega, morebitnih zapletov ter narave dela, vendar pa načeloma ni potreben.

 

Kako si lahko pomagamo sami?

 

V izogib težavam z modrostnimi zobmi je potrebno vse zobe dvakrat dnevno umiti z zobno ščetko in zobno pasto s fluorom, enkrat dnevno očistiti tudi medzobne prostore, pri čemer uporabimo zobno nitko ali medzobne ščetke. Za težje dostopna mesta in modrostnike pa uporabimo čopasto zobno ščetko, ki ima manjšo glavo in ščetine oblikovane v majhen čopiček, s katerim dosežemo tudi najbolj odročne predele. Na ta način poskrbimo za zdravje celotne ustne votline in tudi preprečimo morebitne težave z modrostniki.

Maša Jenčič dr.dent.med.
Maša Jenčič dr.dent.med.
Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.