Kaj je elektromiografija? 

 

Elektromiografija (EMG) je nevrofiziološka preiskovalna metoda za ocenjevanje delovanja perifernega živčnega sistema in mišic. S tem diagnostičnim postopkom specialisti nevrologi odkrivajo bolezni oz. okvare živčnih celic (nevronov), ki se nahajajo zunaj možganov in hrbtenjače (periferne nevropatije) ter bolezni mišic (miopatije). Preiskava je običajno nadaljevanje kliničnega nevrološkega pregleda in ima ključno vlogo pri diagnosticiranju živčno-mišičnih obolenj. Običajno je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu preiskave se z električno stimulacijo opravijo meritve prevodnosti po perifernih nevronih, v drugem delu preiskave pa se z igelno elektrodo oceni električna aktivnost mišic in posredno tudi delovanje motoričnih nevronov, ki dotično mišico oživčujejo.

Preiskava je invazivna in nekoliko boleča, opravlja pa se brez premedikacije.

 

Kdaj na pregled?

Na EMG največkrat napotijo zaradi mišične šibkosti, motenj občutkov, bolečin in mravljinčenja v zgornjih in spodnjih okončinah. Pogosto gre tudi za stanja po različnih poškodbah (npr. zlomih, urezninah itd.). Preiskavo se opravlja pri nekaterih motnjah gibanja in periferni okvari obraznega živca. Pri motnjah odvajanja je lahko v pomoč tudi EMG preiskava zapiralk vode ter blata, ki jo opravljajo v specializiranih ustanovah.

 

Kaj povedo izvidi? 

 

Preiskava EMG pomaga odkriti vzrok teh simptomov. Najpogostejše so utesnitvene nevropatije, predvsem utesnitev medianega živca v zapestnem prehodu, ki povzroča t.i. sindrom karpalnega kanala. Ocenjujejo lahko stopnjo okvare živčne korenine (radikulopatije), ki je pogosto posledica zdrsa medvretenčne ploščice. Velikokrat gre za bolj generalizirano okvaro perifernega živčevja v sklopu polinevropatije, ki je najpogosteje pridobljena in posledica sladkorne bolezni ali toksičnih vzrokov; lahko pa gre tudi za dedna obolenja. Odkrijejo se lahko redkejše bolezni kot so bolezni motoričnega nevrona (ALS), vnetne ali degenerativne bolezni mišič (miozitisi, distrofije) ali motnje živčno-mišičnega stika (miastenia gravis).

Na podlagi EMG meritev zdravnik določi obseg in stopnjo okvare živčnih vlaken in mišic ter oceni prognozo izboljšanja stanja.

 

Kako se pripraviti na pregled?

 

Preiskava ne zahteva posebne priprave. Priporočljiva so ohlapna in udobna oblačila, ki omogočajo dober dostop do prizadetega mesta. Pri bolečini v križu ali nogah opravljajo meritve na nogah in se je potrebno sleči do spodnjega perila, zato poskrbite za osebno higieno. Pred samo preiskavo ni zaželena uporaba krem.

Zdravniku ali asistentu povejte, če:

  • jemljete kakšna zdravila na recept,
  • imate težave s strjevanjem krvi,
  • imate srčni spodbujevalnik ali vgrajen defibrilator.

 

Kako potega EMG?

 

Preiskava se opravi ambulantno v nevrofiziološkem laboratoriju pod vodstvom zdravnika specialista, ki mu pomaga nevrofiziološki asistent. Ta lahko del preiskave opravi tudi sam. Bolnik med preiskavo sedi ali leži. V prvem delu preiskave običajno na kožo dlani ali stopala namestijo majhne površinske elektrode nad mišico ali živec, s stimulatorjem pa prek kože z blagim kratkotrajnim električnim impulzom dražijo preiskovani živec. Električne signale računalnik prikaže grafično in številčno. V drugem delu preiskave s tanko igelno elektrodo za enkratno uporabo zbodejo določene mišice. S pomočjo prikaza na zaslonu ter zvoka ocenjujejo njihovo električno aktivnost v mirovanju in ob krčenju.

Obseg preiskave se razlikuje glede na težave in se sproti prilagaja glede na najdbe ob samem pregledu. Preiskava traja od 20 do 60 minut.

 

 Dobro je vedeti

 

Preiskava ni ravno prijetna, ni pa niti prehudo boleča. Podobna je vbodu injekcijske igle pri jemanju krvi. Med stimulacijo živca z električnim tokom pa bolnik občuti kratek blag sunek, podoben tistemu, ki  nas strese ob statični elektriki.

Preiskavo priporočajo vsaj tri tedne po nastopu težav.

 

Če se želite na EMG naročiti po lastni presoji, vam ponujamo nekaj izvajalcev med katerimi lahko izbirate.

 

Besedilo strokovno pregledal Anže Goste, dr. med., specialist nevrologije.

 

 


Tili Kojić - novinarka

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.