Koža je največji človeški organ, ki je ves čas izpostavljen zunanjim in notranjim dejavnikom. Zato ni čudno, da veliko večino ljudi prizadenejo kožne nepravilnosti, pri katerih potrebujejo pomoč dermatologa. Kdaj je potreben dermatološki pregled in katere težave so najpogostejše, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

 

Bolje preprečiti kot zdraviti

Preden opazimo spremembe na koži, dermatologi svetujejo preventivne preglede kože. Veliko lahko pri tem naredimo sami. Priporočljivo je redno pregledovanje znamenj in izrastkov na koži, posebno pozornost moramo nameniti tudi nepravilnim lezijam, ki rastejo ali se spreminjajo.

 

Kakor hitro opazimo novo pigmentno spremembo nepravilne oblike, drugačno površino kot običajno, atipično znamenje, lusko, ki se občasno odlušči in znova nastane, je priporočljivo obiskati dermatologa.

 

 

Kdaj prvič k dermatologu?

Za nego kože lahko v veliki meri poskrbimo sami. Zdravo kožo lahko vzdržujemo tako, da uživamo zdravo prehrano, popijemo dovolj tekočine vsak dan, se redno gibamo, uporabljamo zaščito proti soncu in kožo negujemo s pripravki, ki so zanjo primerni. 

 

Kljub vsemu preventiva vedno ne zadošča. Kožo lahko kljub vsemu izpostavimo negativnim dejavnikom, velik vpliv ima lahko tudi genetika. Kadar opazimo spremembe na koži, ko pride do težav z njo (kožne bolezni) ali pa se koža zaradi različnih vzrokov poškoduje, je čas za obisk pri dermatologu.

 

 

Pigmentne spremembe na koži

Pigmentne spremembe na koži, ki jim rečemo tudi melazme, se pri posameznikih razlikujejo. Melazme so pogosto posledica neuporabe kreme z visokim zaščitnim faktorjem, lahko pa se pojavijo tudi pri hormonskem neravnovesju (denimo v nosečnosti ali ob jemanju kontracepcije).

 

Navadno so videti kot rjavkaste lise, ki se najpogosteje pojavijo na obrazu. So ena najpogostejših hiperpigmentacij, lise pa so lahko različno velike, od najmanjših do takšnih, ki zajemajo velik del obraza. Kadar nastanejo v nosečnosti, lahko po porodu zbledijo, ni pa nujno.

 

Pri odstranjevanju melazme se priporočajo različni belilni serumi ali kreme (denimo tretinoin), kisline in kislinski pilingi ter laser. Vsekakor je priporočljiv obisk dermatologa, saj nam bo znal najbolje svetovati rešitev glede na vrsto melazme in tip kože. Sami z eksperimentiranjem lahko povzročimo dodatno škodo ali pa pripravki nimajo takšnega učinka, kot bi si želeli.

 

Poleg melazme so pogoste pigmentne spremembe na koži starostne pege. Starostne pege so ovalne lise, ki se pojavijo predvsem na rokah, pogosto pa tudi po obrazu in golenih, torej na predelih telesa, ki so bili najbolj izpostavljeni soncu. Pojavijo se pri ljudeh srednjih let ali pri starostnikih. Pege so načeloma gladke in ne izstopajo od površine kože, lahko pa so tudi hrapave in se iz njih razvijejo rjavkaste bradavičaste tvorbe.

 

V nekaterih primerih se lahko na starostnih pegah pojavi tudi kožni rak, zato je pregledovanje nujno. Pege se lahko odstranijo na več načinov. Poleg belilnih krem se lahko tudi zamrzujejo s tekočim dušikom ali odstranjujejo z laserjem. Vsekakor bo o tem največ vedel dermatolog, ki vam bo med dermatološkim pregledom primerno svetoval.

 

Kvasovke lahko povzročijo drobne rjavkaste lise po vratu, hrbtu in ramenih. Na teh predelih se glive preveč namnožijo in pride do blagega vnetja.

 

 

Sumljiva kožna znamenja

Med spremembe na koži uvrščamo tudi sumljiva kožna znamenja. Pozorni moramo biti na znamenja, ki:

  •  spreminjajo velikost, barvo in obliko
  • so videti popolnoma drugačna od drugih – so nesimetrična ali imajo neenakomerne robove
  • so na otip hrapava ali luskasta
  • so večbarvna
  • srbijo, krvavijo ali izločajo drugo snov
  • so bisernega videza ali pa so videti kot rana, ki se ne zaceli

 

V tem primeru lahko pride do melanoma, karcinoma ali keratoze. Zato ob sumljivih znamenjih takoj obiščite dermatologa ali zdravnika, da odredi zdravljenje.

 

Kožne bolezni

Akne so ena najpogostejših kožnih bolezni, ki so obolenje žlez lojnic. Začne se z oblikovanjem ogrcev in se pozneje razvije v vnetje. O aknah smo napisali že veliko, pri zdravljenju nujno potrebujemo mnenje dermatologa.

 

Herpes je okužba z virusom herpesa simpleks tipa 1 (HSV-1). Ko pride do izbruha, se kažejo kot mehurjasti izpuščaji, napolnjeni s tekočino, ki na začetku zelo srbijo. Pri večini ljudi imunski sistem razvije protitelesa in okužbo omeji, pri nekaterih ljudeh pa se herpes ne pojavi le omejeno na ustnici ali nosu, ampak tudi na koži ali se razširi po širšem pasu kože. Takrat nastanejo boleče razjede in vneta koža, ki zelo boli. V teh primerih ne pomagajo več le lekarniški pripravki, temveč je potreben obisk specialista, ki predpiše potrebno zdravljenje.

 

Rozacea je kronična kožna bolezen, pri kateri je nega koža skrajno previdna in nežna, saj mora biti prilagojena izjemno občutljivi koži. Kaže se z močno rdečico na obrazu, obvezno pa se je pri zdravljenju treba posvetovati z dermatologom, saj sami lahko naredimo več škode kakor koristi.

 

Dermatitis je vnetje kože, pri tem gre za izsušeno, srbečo, pordelo in oteklo kožo z izpuščaji. Posledice na koži po kratkotrajnem dermatitisu so manjši mehurčki ali bunčice, pri dolgotrajnem pa se razvijejo ploščate papule oziroma lihenacije. 

 

Luskavica je pogosta kronična vnetna bolezen, ki prizadene velik del kože in je na pogled neprijetna. O njej smo že pisali. Prav tako ni dobro, da se zdravljenja lotimo sami, ampak se o njem posvetujmo z dermatologom.

 

Vitiligo je bolezensko stanje kože, ki spada med najbolj trdovratne hipopigmentacije. Pri tej bolezni postopoma odmirajo melanociti, ki tvorijo pigment melanin, in na telesu se pojavijo omejene bele lise, ki zajemajo različno veliko površino kože. Trenutno je vitiligo razumljen kot avtoimunska bolezen, zdravljenje pa ni preprosto. Lokalno se za zdravljenje uporabljajo kortikosteroidi, sevanje z UVB-žarki in podobno. Sami lahko veliko prispevamo k stanju kože brez opeklin s tem, da uporabljamo zaščitno kremo, zdravljenje pa bo določil dermatolog.

 

 

Poškodbe kože

Najpogostejša poškodba kože je porjavelost kože po sončenju, saj v tem primeru UVA- in UVB-žarki poškodujejo površino kože in se ta zaradi tega hitreje stara. Takšnim poškodbam rečemo tudi fotopoškodbe, saj sonce razgrajuje kolagen (UVA-žarki), koža pa se hitreje in prezgodaj postara. Če želimo fotopoškodbe upočasniti, je nujna kakovostna zaščita izpostavljenih delov kože z visoko zaščito proti UVA- in UVB-žarkom. Pomembna je tudi nega kože.

 

Brazgotine in strije so lahko posledica poškodb, opeklin, operacij ali bolezenskih vnetij. Pri obravnavi motečih brazgotin ali strij mora dermatolog najprej oceniti njihovo starost, obsežnost, barvo in glede na vse dejavnike načrtovati primerno rešitev za izboljšanje njihovega videza.

 

Poškodbe kože so tudi različne opekline ali rane, vse, kar mehansko poškoduje kožo. Paziti je treba, da ne prihaja do kroničnih ran, ki lahko nastanejo zaradi okužb ali drugih dejavnikov, ki zavirajo celjenje. Med kronične rane prištevamo diabetične razjede, preležanine, rane, ki nastanejo zaradi hudih poškodb, venske razjede, okužbe mehkih tkiv in podobno. Ustrezna oskrba rane je zelo pomembna, saj je treba doseči celjenje kože. Pri tem nam lahko svetujejo dermatologi ali pa se obrnemo na zdravnika, ki nam bo svetoval ustreznega specialista.

 

 

Kako poteka dermatološki pregled?

K dermatologu se lahko odpravimo samoplačniško ali pri zdravniku zaprosimo za napotnico na dermatološki pregled. Zdravnik bo presodil, kako nujno potrebujemo napotnico in ali jo sploh potrebujemo, saj vse dermatološke storitve ne krije zdravstveno zavarovanje (pomlajevanje kože, estetski posegi in podobno).

 

V ambulanti se z dermatologom najprej pogovorimo o vzroku težave. Treba mu je natančno opisati, kdaj so se težave prvič pojavile in na katerem predelu telesa. Prav tako bo dermatologa zanimalo, ali se težave širijo, kako se širijo, ali srbijo, bolijo, morda pečejo in ali smo ta del kože kdaj že ranili oziroma je bil opazen izcedek.

 

Dermatologa seznanimo tudi z morebitnim predhodnim zdravljenjem in mu povejmo, ali sami uporabljamo določena mazila, zdravila, kozmetiko. Pomembno je predstaviti tudi, ali se obenem zdravimo zaradi kakšnih drugih bolezni in kakšna terapija nam je predpisana. Opišemo lahko tudi življenjski slog (ali smo pod stresom, kaj jemo, kako se gibamo).

 

V naslednjem koraku dermatolog pregleda problematičen del telesa oziroma opravi preventivni pregled, če težav nimamo. Kako obširen je pregled, je odvisno od težav, zaradi katerih se javimo pri dermatologu. 

 

Včasih lahko dermatolog diagnozo postavi takoj, včasih pa so potrebne dodatne preiskave. Dermatolog vzame vzorec kože, izrastka in ga pošlje v laboratorij. Pozneje vas bo seznanil z izvidi in skupaj bosta sestavila načrt zdravljenja.

 

 

Pomembnost pregledov pri dermatologu

Kot vidimo, je zelo pomembno spremljati stanje svoje kože. Dermatolog nam lahko pomaga pri pomlajevanju kože s tem, da na obrazu in drugih delih telesa izvaja tretmaje, ki preprečujejo staranje.

 

Po drugi strani pa je dobro dermatologom pokazati znamenja ali izpuščaje, ki izstopajo od drugih in za katere lahko strokovno presodi, da so potencialno nevarna. Kožnih bolezni ali stanj nikar ne zdravimo sami. Raje poiščimo nasvet strokovnjaka in ohranimo kožo zdravo ter lepo.


Urška Kužner
Diplomirana pedagoginja z opravljenim programom izpopolnjevanja izvajanja specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se nikoli ne neha izobraževati. V Beogradu zaključuje redni študij psihologije in se izobražuje kot psihoterapevtka iz sistemske družinske terapije, v Ljubljani pa je zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči, kjer dela z učenci s posebnimi potrebami.

Članek izraža stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva portala ČakalneDobe.


Preberite tudi

Luskavica
Luskavica
Bolezni in obolenja
Dermatologija

Za luskavico trpi nekje med dvema in tremi odstotki svetovnega prebivalstva. Koliko poznamo vzroke njenega nastanka, kakšne so različne vrste luskavice in kako odpravljamo njene simptome, si lahko preberete v prispevku.

Zakaj nastanejo akne?
Zakaj nastanejo akne?
Dermatologija

Z aknami ali pogovorno mozolji smo se verjetno že vsi srečali. Čeprav so najpogostejša težava mladostnikov, lahko akne nastopijo v vseh obdobjih našega življenja. Zakaj akne nastanejo in kakšne oblike aken poznamo, si lahko preberete v spodnjem prispevku.

Atopijski dermatitis: Kako živeti z njim?

Atopijski dermatitis je kronično vnetje zgornje plasti kože, ki potrebuje diagnozo in oskrbo zdravnika dermatologa. O atopijskem dermatitisu je spregovorila Tamara Levičnik, dr. med. spec., dermatovenerologinja.

Knjige

POGREŠATE ŠE KAKŠNE VSEBINE?

Uredništvo portala ČakalneDobe.si z veseljem prisluhne vašim željam. Če na portalu še ni objavljene vsebine, ki vas zanima, nam jo lahko predlagate s klikom na gumb.

Predlagajte vsebine

ZAPRI ×