Zdravju prijazen portal... 💓

Nalaganje Brez rezultatov
Ni rezultatov! Poizkusite prosim z drugimi besedami.

Kolonoskopija - ali je strah upravičen?

Objavljeno:
Kolonoskopija - ali je strah upravičen? - www.cakalnedobe.si

Kolonoskopija (ali tudi koloskopija) je preiskava, pred katero občuti večina od nas vsaj neprijeten občutek, če že ne strah. Pa je to upravičeno? In kaj pravzaprav je kolonoskopija? Kdaj na kolonoskopijo? Kako poteka? Kaj se dogaja po preiskavi? Kakšne so možnosti brezbolečinskega posega? Kakšne so trenutne čakalne dobe? Če vas zanimajo odgovori, preberite članek do konca.

Kaj pravzaprav je kolonoskopija

Kolonoskopija je pregled celotnega debelega in (lahko tudi) začetnega dela tankega črevesa, ki ga zdravnik opravi s posebnim endoskopom – za približno mezinec debelim, upogljivim optičnim cevastim instrumentom, na koncu katerega se nahajata kamera in svetilka. Zdravnik endoskop uvede preko zadnjične odprtine in počasi pregleduje površino oziroma sluznico črevesa. Slika se mu preko kamere prenaša na monitor, kjer lahko hitro opazi morebitne spremembe na pregledanem območju črevesa. Pri tem lahko – glede na ugotovitve oziroma potrebo – opravi manjše posege, kot so npr. odvzem tkiva za nadaljnje preiskave (biopsijo), odstranitev najdenih polipov (polipektomija) ali širitev zožane prebavne cevi (s posebnim balonom). Pri morebitnem odvzemu tkiva za nadaljnje preiskave naj vas ne zagrabi panika – to še ne pomeni, da gre za kaj hujšega, zdravnik pač pošlje tkivo v podroben pregled, da se natančno ugotovi, za kaj gre.

Priprava na kolonoskopijo

Kako se pripraviti na kolonoskopijo je natančno opisano v navodilih, ki jih dobite od izvajalca, kjer ste se na preiskavo naročili, zato jih res podrobno preberite. Predvsem gre za to, da je črevo v času preiskave temeljito očiščeno. Omejena prehrana se začne že en teden pred preiskavo, dodatno se zaostri tri dne pred preiskavo, zadnjih 24 ur pred preiskavo pa razen velikih količin bistre tekočine (ter seveda odvajalnega napitka in ohlajenega ter odzračenega donata) tako ali tako ne smete zaužiti ničesar drugega.

Poleg tega se morate v primeru zdravljenja zaradi določenih bolezni (motnje strjevanja krvi, sladkorna bolezen,…) pred preiskavo obvezno posvetovati s svojim zdravnikom.

Kakor koli že, v sklopu priprave na kolonoskopijo res temeljito preberite navodila, ki ste jih prejeli od izvajalca… in se jih seveda držite!

Kako poteka kolonoskopija

Ob prihodu v ordinacijo se morate najprej spodaj do pasu sleči oziroma preobleči. Ne skrbite, to storite v posebnem, za to namenjenem prostoru. Dobite posebne hlače za enkratno uporabo, ki imajo na zadnjici odprtino in preko katere zdravnik dostopa do vaše zadnjične odprtine. Pred samo uvedbo instrumenta v črevo, vam sestra zadnjično odprtino namaže z anestetičnim gelom, ki začne delovati že po nekaj minutah. Potem samo sledite navodilom zdravnika ali sestre. Med preiskavo ležite na boku, po določenem času se obrnete na hrbet – za natančen položaj vam ni treba skrbeti, osebje vas bo ves čas ustrezno usmerjalo.

Med kolonoskopijo vam bo zdravnik zaradi boljše preglednosti sluznice v črevo dovajal zrak ali plin (ogljikov dioksid). Zaradi tega boste lahko občutili neprijetno napenjanje, nekateri tudi bolečine – v primeru slednjih o tem takoj opozorite zdravnika, da bo lahko ustrezno ukrepal. Posledica neprestanega dovajanja zraka ali plina je tudi to, da vas bo zdravnik velikokrat vzpodbujal, da – prdite. Čim več, tem bolje, pa naj se sliši še tako čudno. Kar gre noter, mora v tem primeru tudi ven. S tem se manjša napetost ter posledično neprijeten ali celo boleč občutek. Tudi po posegu bo šlo iz vas še kar precej vetrov, nekaj časa – neposredno po posegu – boste tako ali tako še ležali in delali samo to.

Vsekakor pa priporočamo, da ste med samo preiskavo – pa naj se sliši še tako težko izvedljivo – čim bolj sproščeni in da dihate čim bolj normalno. Stiskanje ritnic in posledično črevesa vsekakor ne bo pomagalo.

Kolonoskopija traja od 20 do 60 minut, običajno pa opravite preiskavo v pol ure (če ni kakšnih posebnosti).

Po kolonoskopiji

Po kolonoskopiji greste običajno lahko domov (ambulantna obravnava), razen če se boste počutili slabo. V tem primeru ostanete še nekaj časa na opazovanju.

Nekaj časa vas bo verjetno še napenjalo in boste še precej odvajali vetrove, zato bodo morali biti vaši bližnji z vami potrpežljivi. Tudi kakšni krči so še možni, vendar boste tako napenjanje kot krče z odvajanjem vetrov omilili. Tudi velika potreba kakšen dan ali dva ne bo ravno velika, kakšnih drugih posebnosti naj ne bi bilo, razen če je bil med kolonoskopijo opravljen kakšen poseg (npr. odstranitev tkiva za nadaljnje preiskave ali odstranitev polipov). V tem primeru dobite od zdravnika ustrezna navodila (pisna in ustna), ki se jih je potrebno držati.

Sedacija in anestezija

Sedacija ali anestezija se priporočata ob daljših in kompleksnejših endoskopskih preiskavah, ki zahtevajo mirovanje preiskovanca, in pri katerih bi lahko zaradi nenadzorovanih oziroma nepričakovanih gibov prišlo do zapletov pri posegu.

Če vas je preiskave zelo strah ali pa če takšne vrste preiskav prenašate slabše kot drugi, se lahko za katero od teh dveh možnosti odločite tudi sami - seveda je to možno le samoplačniško.

Sedacija

Sedacija je zmanjšanje zavesti z uporabo določenih zdravil, ki vplivajo na centralni živčni sistem, in ki med preiskavo delujejo pomirjujoče in uspavalno. Posledično boste med preiskavo pomirjeni, za kratek čas boste mogoče celo zaspali, morebitnih bolečin ne boste čutili.

Ustrezno usposobljen član osebja vas bo pred posegom pregledal, nato pa vas bo med kolonoskopijo tudi ves čas nadzoroval (dihanje, krvni pritisk, delovanje srca in vsebnost kisika v krvi), po potrebi pa vam bodo tudi dovajali kisik. Zdravila boste pred posegom prejeli preko tanke igle, ki vam jo bo zdravnik namestil v žilo na roki. Prejeta zdravila začnejo delovati hitro, po posegu pa hitro prenehajo učinkovati. Po posegu ostanete še kakšne pol ure na opazovanju, poleg tega sami ne smete voziti – pridite torej s spremstvom ali pa uporabite javni prevoz.

Pri enostavnejših endoskopskih posegih lahko sedacijo izvede za to usposobljen zdravnik, ki bo izvedel tudi kolonoskopijo, nadzor nad sedacijo pa potem izvaja za to posebej usposobljena medicinska sestra. Pri kompleksnejših posegih (povečano tveganje zaradi pričakovanega daljšega in bolj zapletenega posega, specifično bolezensko stanje preiskovanca,...) bo pri posegu navzoč še en, posebej usposobljen zdravnik, v posebnih okoliščinah anesteziolog, ki bo izvajal in nadzoroval postopek sedacije.   

Sedacija je plačljiva storitev, cene pa se precej razlikujejo (med 110 in 150 €, dopuščamo možnost še kakšnih odstopanj). Če imate torej napotnico za kolonoskopijo in jo želite opraviti v sedaciji, morate to - v sklopu dogovarjanja za termin storitve - izrecno omeniti izvajalcu (kasneje to ni možno, oziroma se boste morali dogovoriti za nov termin) – v tem primeru boste plačali sedacijo, kolonoskopije pa ne. Je pa smiselno preveriti pri izvajalcu zdravstvene storitve, če to sploh omogoča in po kakšni ceni.

Anestezija

Obstaja tudi možnost popolne anestezije (tudi samoplačniško) – v tem primeru zdravnik anesteziolog najprej v žilo vbrizga zdravila, ki vas pomirijo in ublažijo bolečine, nato vas še uspava. Zdravnik anesteziolog med anestezijo na posebnih aparatih ves čas spremlja določene življenjske funkcije (dihanje, krvni pritisk, delovanje srca in vsebnost kisika v krvi) – ves čas pa vam tudi dovajajo kisik preko maske, ki jo imate na obrazu.

Po končanem posegu vas bodo nadzorovali vsaj še eno uro. Komplikacije so redke, odpravi pa jih kar zdravnik anesteziolog, ko jih v postopku nadzora pri posegu ugotovi. V primeru anestezije seveda potrebujete spremstvo, voziti pa ne smete. Cena anestezije je nekoliko višja od sedacije in se giblje nekje okrog 190 € - (tudi tukaj dopuščamo možnost odstopanja) seveda brez kolonoskopije, ki jo lahko opravite na napotnico.

Pomisleki ob odločitvi za sedacijo ali anestezijo

Poleg možnih komplikacij (težave z dihanjem, padec krvnega tlaka, zmanjšanje vsebnosti kisika v krvi), ki jih sicer odpravi že spremljajoči zdravnik, ko jih ugotovi tekom postopka nadzora pri posegu in so precej redke, je pomislek vsekakor tudi ta, da tekom postopka ne čutite pravzaprav nič.

In kar je pravzaprav razlog in prednost, zaradi česar se za sedacijo ali anestezijo odločite (čeprav gre mogoče le za enostavnejši endoskopski poseg), lahko postane tudi pomanjkljivost – v tem primeru namreč zdravnika ne boste mogli opozoriti na morebitne bolečine, če bi šlo med preiskavo kaj narobe, zdravnik pa tega zaradi kakršnega koli razloga ne bi opazil. Spet precej zanemarljiva možnost, ki pa obstaja.

Konec koncev pa sedacija in anestezija tudi poceni nista. Če vam torej sedacijo ali anestezijo ne priporoča sam zdravnik (zaradi specifičnih okoliščin), potem o tem le premislite.

Vsekakor se o možnosti uporabe sedacije ali anestezije pri vašem posegu o tem pravočasno posvetujte z zdravnikom, pri katerem se naročate na kolonoskopijo.      

Kdaj in kolikokrat na kolonoskopijo

Kolonoskopija je zelo priporočljiva že po 40. letu, sploh če ste v rizični skupini, kar pomeni, da je kdo od vaših staršev zbolel za rakom na črevesju. Ob normalnem izvidu se ponovni pregled opravi po približno petih letih – informacijo o natančnem terminu ponovitve pregleda vam bo dal zdravnik po pregledu.

Prav tako je potrebno opraviti kontrolne ponovitve kolonoskopije v določenih intervalih po odstranitvi polipov – v kakšnih, vam bo povedal zdravnik, saj je to odvisno od števila, velikosti in patohistoloških izvidov odstranjenega tkiva.

Preventivno vas bodo v program Svit (preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki) povabili po dopolnjenem 50. letu – seveda je vključitev prostovoljna, jo pa toplo priporočamo.

Na kolonoskopijo pojdite vsekakor tudi, če:

  • opazite v blatu kri,
  • imate motnje pri odvajanju blata (pojavijo se spremembe načina odvajanja, zaporedno ponavljajoče nenadne zaprtosti ter nato driske, nenadoma se brez pravega razloga pojavi zaprtost,…),
  • so vam ugotovili anemijo oziroma slabokrvnost,
  • se pojavijo nepojasnjena napenjanja, pretakanja in/ali kronične bolečine v želodcu,
  • se pojavita nepojasnjena izguba apetita in teže.

Čakalne dobe za kolonoskopijo

Trenutno se čakalne dobe za kolonoskopijo na napotnico gibljejo:

  • od min. 30 do max. 282 dni (pod HITRO)
  • od min. 60 do max. 470 dni (pod REDNO)

Seznam vseh izvajalcev te storitve in čakalne dobe po posameznih izvajalcih si lahko ogledate tukaj.  

Zaključek

Kolonoskopija ni prijetna preiskava, za večino ljudi pa tudi ni tako neprijetna, kot običajno pričakujejo. Strah ima pač velike oči. In tako kot velja za vse drugi stvari v življenju, si boste s pozitivnim in kolikor se le da sproščenim pristopom precej olajšali tudi to preizkušnjo.

Lahko pa vam odpravi precej skrbi in negotovosti ter vam s pravočasnim odkritjem nevarnih sprememb prihrani veliko neprijetnosti v prihodnosti in vam celo reši življenje – zato kar pogumno!

Pa srečno!

Ekipa portala Čakalne dobe

P.S. Več o kolonoskopiji si lahko preberete tudi na spletni strani programa Svit - tukaj.