Zdravju prijazen portal... 💓

Nalaganje Brez rezultatov
Ni rezultatov! Poizkusite prosim z drugimi besedami.
Mreženje, sodelovanje - Čakalne dobe

Kako do informacij javnega značaja?

Objavljeno:
Kako do informacij javnega značaja? - www.cakalnedobe.si

Kot državljani Republike Slovenije imate med drugim tudi pravico do informacij delovanja države oziroma njenih javnih organov, kar v praksi pomeni, da vam je zagotovljen prost dostop do informacij, ki se nanašajo na delovno področje določenega organa. To vam zagotavlja 39. člen ustave, ki ščiti človekovo pravico do svobode izražanja – v sklopu tega je določena tudi pravica do pridobitve informacij javnega značaja, ki jo natančno opredeljuje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju -> ZDIJZ).

Kaj pravzaprav je informacija javnega značaja

4. člen ZDIJZ natančno opredeljuje informacijo javnega značaja – to je, navajamo: »informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.« Konec navedka. Gre torej za vsako informacijo, ki se nanaša na delovanje katerega koli javnega organa in pri le-tem obstaja v ustrezni obliki.

Za informacijo javnega značaja se po ZDIJZ ne šteje arhivsko gradivo, ki ga v okviru ustrezne javne arhivske službe hrani pristojni arhiv skladno z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA).

Do katerih informacij javnega značaja nimate pravice dostopa

V 6. členu ZDIJZ so navedeni izjemni primeri, v katerih nimate pravice dostopa do informacij oziroma vam bo javni organ zavrnil dostop do le-teh. Predvsem gre tukaj za primere, ko:

  • bi bilo razkritje informacij v nasprotju z nekaterimi drugimi veljavnimi zakoni (iz področij urejanja: tajnosti podatkov, gospodarskih družb, dejavnosti državne statistike, varovanja osebnih podatkov, davčnega postopka, ohranjanja naravne ali kulturne dediščine);
  • so bile informacije pridobljene za določene specifične namene in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi le-teh (kazenski pregon ali postopek s prekrški / upravni postopek / pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek);
  • je informacija del dokumenta, ki je še v postopku usklajevanja in izdelave in bi razkritje lahko pomenilo napačno interpretacijo njegove vsebine;
  • je informacija del dokumenta, ki ureja notranje delovanje oziroma dejavnost javnega organa in bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnostih le-tega.

So tudi izjeme v zgornjih primerih, ki jih podrobno opredeljujeta 2. in 3. odstavek 6. člena ZDIJZ (npr. prevlada javnega interesa razkritja informacij nad javnim interesom ali interesom drugih oseb za omejitev dostopa / zahtevana informacija se nanaša na zahtevo o porabi javnih sredstev / informacija je povezana z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, vendar spet z določenimi izjemami / itd.).

Prav tako vam organ ni dolžan posredovati informacij javnega značaja, ki so že prosto dostopni v javno objavljenih evidencah ali kako drugače (objava v uradnem glasilu ali publikaciji organa, medijih, strokovni literaturi, spletu,…) – v tem primeru vas bo organ v odgovoru na vašo zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja do teh informacij le ustrezno napotil oziroma vam bo dal natančna navodila, kje se zahtevana informacija javnega značaja nahaja.

Do katerih informacij javnega značaja imate torej pravico kot pacient

Kot pacient imate pravico do vseh informacij delovanja javnih zavodov, kamor seveda spadajo klinike, inštituti, bolnišnice, zdravstveni domovi,… Vsak javni zavod mora voditi in redno objavljati Katalog informacij javnega značaja, iz katerega so razvidne vse informacije javnega značaja posameznega zavoda, prav tako pa vsebuje podrobne informacije za pridobitev le-teh. Katalog informacij javnega značaja mora biti ustrezno javno objavljen (npr. na spletni strani ali v uradnem glasilu javnega zavoda).

V nadaljevanju bo sicer poudarek na pridobitev informacij javnega značaja v zdravstvu (torej v javnih zavodih, ki jih v nadaljevanju tudi omenjamo namesto javnih organov), vendar pa velja opis postopka pridobitve za kateri koli javni organ.

Najbolj pogosto zahtevane informacije javnega značaja v zdravstvu

Navajamo nekatere splošne najbolj zahtevane informacije javnega značaja, ki pa niso vezane na točno določen javni zavod. Večinoma imajo posamezni javni zavodi informacije o najbolj pogosto zahtevanih informacijah javnega značaja objavljene v njihovem katalogu informacij javnega značaja in je nabor le-teh  glede na posamezen javni zavod specifičen.  

Nekatere najbolj pogosto zahtevane informacije javnega značaja (naključni vrstni red):

  • Informacije o plačah zaposlenih (vključno z zahtevo za dostop do informacij o najvišjih plačah).
  • Informacije iz kadrovske evidence (o določenih javnih uslužbencih).
  • Informacije o organizaciji zavoda (struktura, interni akti,…).
  • Informacije o javnih naročilih (razpisna dokumentacija in prejete ponudbe).
  • Informacije o sklenjenih pogodbah z izvajalci oziroma dobavitelji.
  • Informacije o čakalnih dobah.
  • Informacije o številu vloženih in rešenih pritožb pacientov.
  • Informacije o številu in višini izplačanih odškodnin zaradi napak pri zdravljenju.
  • Informacije o cenah samoplačniških storitev. 
  • Informacije o poslovanju (letno poročilo).  

Postopek pridobitve informacij javnega značaja

Natančno opredeljuje postopek v zvezi z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo informacije javnega značaja IV. točka ZDIJZ (od vključno 12. do vključno 27 člena), kjer si tudi lahko preberete vse podrobnosti v zvezi s tem postopkom (vključno z zavrnitvijo in pritožbenim postopkom). V nadaljevanju navajamo najbolj uporabne informacije.

Oblika zahteve za dostop do informacije javnega značaja

Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko vložite ustno (neformalna zahteva) ali pisno. Nadalje je lahko pisna oblika klasična ali v elektronski obliki (preko elektronske pošte).

V primeru običajne pisne zahteve se v določenih vprašanjih izvedbe postopka podajanja zahteve (ki niso pokrita z ZDIJZ) uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

V primeru podane zahteve v elektronski obliki, veljajo določila Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) – v praksi to pomeni, da morate zahtevo ustrezno elektronsko podpisati, kar lahko zagotovite le s pridobitvijo digitalnega kvalificiranega potrdila enega od registriranih overiteljev pri Ministrstvu za informacijsko družbo (Center Vlade RS za informatiko, Halcom informatika, NLB ali Pošta Slovenije).

V kolikor vaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja v elektronski obliki ne bo imela ustreznega elektronskega podpisa, se bo smatrala za neformalno zahtevo (obravnavana bo kot ustna zahteva) - razen, če v elektronski zahtevi izrecno ne navedete, da želite, da se zahteva obravnava kot pisna zahteva.

Razlika med formalno (pisno) in neformalno (ustno) zahtevo

Bistvena razlika je v tem, da se formalna zahteva šteje za vlogo v upravnem postopku in iz tega posledično izhajajo tudi določene pravice oziroma pravno varstvo:

  • določen je rok za odločanje o zahtevi (20 delovnih dni, le izjemoma se s posebnim sklepom lahko ta rok podaljša za največ 30 delovnih dni),
  • v primeru posredovanja – po vašem mnenju napačne informacije – mora javni zavod o tem ponovno odločati (v roku 3-eh delovnih dni),
  • v primeru nepopolnosti zahteve (v tem primeru je javni zavod ne more obravnavati) vas bo javni zavod pozval k dopolnitvi le-te (rok za dopolnitev v tem primeru ne sme biti krajši od 3-eh delovnih dni),
  • v primeru zavrnitve zahteve imate pravico do pritožbe (zoper odločbo in sklep) o kateri odloča informacijski pooblaščenec (za dostop do informacij javnega značaja),
  • v primeru neuspešne pritožbe pri informacijskem pooblaščencu imate možnost sprožiti še upravni spor pred Upravnim sodiščem.

V primeru neformalne zahteve seveda teh pravic oziroma pravnega varstva nimate – postopek je v tem primeru preprost in je namenjen enostavnemu vsakodnevnemu posredovanju informacij, brez določenih rokov za izvedbo postopka in drugih možnosti pri morebitnih negativnih scenarijih (dopolnitev zahtevka, pritožba na zavrnitev,…).

Kaj mora vsebovati zahteva

Pisna zahteva za dostop do informacij javnega značaja mora vsebovati (po 17. členu ZDIJZ):

  • Točen navedek organa oziroma javnega zavoda, kateremu se zahteva pošilja.
  • Podatke o pošiljatelju zahteve (osebno ime / firma ali pravna oseba / navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca / točen naslov prosilca oziroma zastopnika ali pooblaščenca).
  • Opredelitev informacije, ki jo želi prosilec pridobiti.
  • Želeni način seznanitve z informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronska oblika,…).

Ni potrebno, da zahteva vsebuje pravne utemeljitve zahteve (ni potrebno navesti razloga za zahtevo in namena uporabe tako pridobljene informacije), niti ni potrebno posebej označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Kje dobite potrebne informacije za izdelavo zahteve

Vse informacije, ki jih potrebujete za pravilno izpolnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja posameznega javnega zavoda, se nahajajo v katalogu informacij javnega značaja, ki ga mora vsak organ oziroma javni zavod redno vzdrževati in ustrezno javno objavljati (uradno glasilo oziroma publikacija ali spletna stran organa oziroma javnega zavoda) skladno z 8. členom ZDIJZ.

Koliko vas bo stala tako pridobljena informacija javnega značaja

Načeloma je vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja brezplačen, lahko pa vam zaračunajo materialne stroške (za posredovanje prepisa, fotokopije, elektronski zapis) skladno s cenikom, ki je objavljen v katalogu informacij javnega značaja posameznega javnega zavoda.

V primeru pridobitve informacij v ponovno uporabo za pridobitne namene, vam lahko organ oziroma javni zavod zaračuna ceno posredovane informacije, razen v nekaterih izjemah (npr. v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti, uporabe informacij s strani medijev).

Stroške posredovanja informacij podrobno določata 34. in 34.a člen ZDIJZ.

Dodatne informacije

V tem članku smo se poskušali osredotočiti na tiste najbolj koristne informacije, ki jih boste za dostop do informacij javnega značaja potrebovali. Tema je precej široka in vsega seveda nismo zajeli.

Dodatne (in bolj podrobne) informacije:

o dostopu do informacij javnega značaja si lahko preberete:

o katalogu informacij javnega značaja si lahko preberete:

 

Ekipa portala Čakalne dobe