Zdravju prijazen portal... 💓

Nalaganje Brez rezultatov
Ni rezultatov! Poizkusite prosim z drugimi besedami.
Mreženje, sodelovanje - Čakalne dobe

O čakalnih dobah v zdravstvu

Objavljeno:
O čakalnih dobah v zdravstvu - www.cakalnedobe.si

Zakaj se objavljene čakalne dobe razlikujejo od dejanskih? Kaj se da glede tega narediti? Si lahko obetamo krajše čakalne dobe? Kako kaže za naprej oziroma kakšni so obeti za prihodnost?

K pisanju o tej že tolikokrat pogrevani in premlevani, a še vedno zelo aktualni temi, nas je spodbudila e-pošta obiskovalca našega portala g. Silvestra, ki nam je poslal povsem upravičeno pripombo oziroma vprašanje, zakaj se dejanske čakalne dobe za določene zdravstvene storitve lahko tako zelo razlikujejo od tistih, ki so objavljene v raznih javnih evidencah, ter seveda tudi na našem portalu. G. Silvestru smo seveda že osebno odgovorili na njegovo e-pošto, hkrati pa smo se odločili, da se o tej temi še malce bolj podrobno razpišemo.

Zakaj odstopanja med objavljenimi in dejanskimi čakalnimi dobami?

Podatki o čakalnih dobah so uradno objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) ter večinoma tudi na spletnih straneh posameznih izvajalcev zdravstvenih storitev – objavljene jih ima tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), vendar gre v tem primeru za večinoma zastarele podatke (tudi po več let).

Skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje čakalnih dob v zdravstvu (Zakon o pacientovih pravicah oz. ZPacP, Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva oz. ZZPPZ), so vsi izvajalci zdravstvenih storitev dolžni voditi sezname vseh bolnikov, pri katerih storitev ne morejo opraviti takoj. Skladno s tem so dolžni mesečno poročati o trenutnih čakalnih dobah za posamezno zdravstveno storitev. V ta namen jim je že od 1.6.2009 na voljo spletna aplikacija NIJZ Čakalne dobe, kamor so dolžni vsak mesec med 1. in 5. dnem vnesti svoje podatke o čakalnih dobah za stanje na zadnji dan preteklega meseca. Ti podatki so uradno na voljo javnosti od 10. dne v mesecu, seveda za stanje na zadnji dan preteklega meseca.

Težava je v tem, da se čakalne dobe lahko spreminjajo že na dnevni ravni  in posledično seveda (lahko) vsak časovni zamik od zadnje informacije dejanskega stanja o čakalni dobi pomeni odstopanje od realne čakalne dobe na dan, ko začne oseba z napotnico postopek naročanja zdravstvene storitve. In seveda daljši, ko je ta časovni zamik, večja je verjetnost, da objavljeni podatek o čakalni dobi ne drži več, oziroma večje odstopanje od navedenega podatka je možno. Primer: če boste preverjali javno dostopne informacije za čakalno dobo 31.8., potem bo objavljeni podatek o čakalni dobi veljal za stanje na dan 31.7. - v tem primeru govorimo že o 30 dnevnem zamiku in več kot verjetno je, da objavljeni podatek ne drži več.

Drugi razlog za odstopanje od javno objavljenih informacij o čakalnih dobah je »okvirno« poročanje. Nekateri izvajalci enostavno napišejo višjo čakalno dobo od dejanske, ali pa na svoji spletni strani napišejo kar »čakalna doba je do 90 dni«. Običajno je v tem primeru javno objavljen podatek na NIJZ 90 dni, dejansko pa to v praksi pomeni karkoli med 0 in 90 dni.

Tretji razlog je preseganje čakalnih dob. Vemo, da je za stopnjo nujnosti »hitro« določena najdaljša dopustna čakalna doba 90 dni (3 mesece), za stopnjo »redno« pa 180 dni (6 mesecev). V primeru, da je pacientov več, kot jih je določen izvajalec glede na svoje zdravniške kapacitete sposoben obravnavati, se čakalna doba podaljša preko najdaljših dopustnih čakalnih dob. V nekaterih primerih je to že upoštevano pri podatku »pričakovana čakalna doba«, ki ga NIJZ objavlja v javni evidenci na primarnem nivoju iskanja, v drugih spet ne. Tukaj govorimo o t.i. čakalnih dobah z omejitvijo oziroma realiziranih čakalnih dobah, ki se lahko precej razlikujejo od pričakovanih čakalnih dob. Klasičen primer je UKC Maribor, ki ima v svojih rednih mesečnih poročilih to lepo razvidno, na NIJZ spletni strani pa ta podatek pridobite šele, če si za iskano zdravstveno storitev generirate poročilo v Excelu in si ga prenesete na računalnik. Seveda je potem potrebno podatek v Excelu še razbrati. Zanimiv podatek bi verjetno bil, koliko iskalcev zdravstvenih storitev to tudi naredi, saj vse skupaj ni preveč prijazno oziroma razumljivo za uporabo, sploh za starejše iskalce zdravstvenih storitev.    

Kakšna so lahko odstopanja med javno objavljenimi in dejanskimi čakalnimi dobami smo večkrat doživeli tudi člani naše ekipe. Zgodilo se je celo, da je  imel NIJZ objavljen za določenega izvajalca in določeno zdravstveno storitev en podatek, ko smo preverili na spletni strani izvajalca, smo dobili drug podatek, na podstrani oddelka tega istega izvajalca, ki izvaja to storitev, je bil naveden tretji podatek, ko pa smo potem klicali za rezervacijo, smo dobili četrti (seveda spet različen) podatek.

Kako je odstopanje od javno objavljenih in dejanskih čakalnih dobah na lastni koži doživel eden od članov naše ekipe, opisujemo v članku Objavljene in dejanske čakalne dobe - primer iz prakse.

Tako vam ostane edina možnost za pridobitev dejanskega oziroma realnega podatka o čakalni dobi, da pokličete izvajalca zdravstvene storitve, ko že imate napotnico in želite opraviti rezervacijo. Pa še to vam ne bo vedno uspelo, saj se vam zna zgoditi, da vam bodo tudi takrat povedali samo okvirno čakalno dobo in boste natančen termin zdravstvene storitve izvedeli šele potem, ko boste poslali napotnico in vam bodo povratno sporočili točen termin.

S to problematiko smo se na našem portalu soočili že takoj na začetku in smo se kar nekaj časa odločali, ali podatke o čakalnih dobah zaradi vsega zgoraj navedenega sploh objaviti. Na koncu smo se odločili, da je včasih boljši tudi malo slabši oziroma bolj okviren podatek, kot noben podatek – vendar na to, da gre za okviren podatek, pri navedeni čakalni dobi tudi opozarjamo. Bolj pomembno se nam zdi, da uporabnik našega portala lahko na res prijazen način dostopa do vseh informacij, ki jih za naročanje določene zdravstvene storitve potrebuje: nabor vseh izvajalcev določene zdravstvene storitve ter seveda vsi kontaktni podatki (telefon, e-pošta, lokacija na zemljevidu, bližnjica do spletne strani izvajalca,…) in druge informacije, če seveda obstajajo (delovni čas in termini, v katerem je naročanje možno).

Kaj pa dolžina čakalnih dob? Lahko realno pričakujemo krajše čakalne dobe v zdravstvu? In kdaj?

Na to je zelo težko odgovoriti, sploh, ker vsi dobro vemo, kakšno je stanje v našem zdravstvu. Nekaj dejavnikov sicer nakazuje, da bi se lahko trenutna situacija vsaj omilila, če ne konkretno izboljšala, vendar bomo pri napovedih rajši previdni…

1.) Projekt eZdravje

Gre za nacionalni projekt, ki  je bil predviden v Načrtu razvojnih programov za obdobje od vključno leta 2006 do 2012 in ki ga je s proračunom za leti 2008 in 2009 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, v upravljanje pa ga je s 1.12.2015 prevzel NIJZ. Projekt eZdravje je do konca leta 2015 85% financirala Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Združuje vrsto elektronskih oziroma informacijskih rešitev za varnejše in učinkovitejše izvajanje zdravstvenih storitev – med temi bi izpostavili rešitev eNaročanje, ki omogoča (?) elektronsko napotitev in naročanje pacientov na zdravstvene storitve s primarne (osnovna zdravstvena dejavnost) na sekundarno (specialistična ambulantna in bolnišnična dejavnost) in terciarno zdravstveno raven (dejavnosti klinik in inštitutov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov), ali znotraj sekundarne oziroma terciarne ravni.

Zdravnik v tem primeru izda eNapotnico (tudi ena od rešitev v sklopu tega projekta), s katero se pacient lahko naroči na zdravstveno storitev preko zdravstvenega portala zVem (zdravjeVsenaEnemMestu), kjer se nahaja (?) tudi rešitev eNaročanje. Za uspešno naročanje oziroma dostop potrebuje le številko eNapotnice in svojo številko zdravstvenega zavarovanja. Podatki o čakalnih dobah naj bi bili stari največ dve uri, pacient pa mora v omejenem času zaključiti postopek naročanja zdravstvene storitve, v nasprotnem primeru mora ponovno izbrati ustreznega izvajalca. V sklopu projekta eZdravje vam je verjetno bolj znana rešitev eRecept, ki že nekaj časa deluje (le pomislite, kdaj ste nazadnje dobili recept v papirni obliki?).

Verjetno se sprašujete, zakaj vprašaja v prejšnjih dveh odstavkih? Ker pri najboljši volji nismo uspeli najti delujoče rešitve eNaročanje. Na spletni strani eZdravje, na podstrani zVem, kjer naj bi bil dostop do rešitev eRecept in eNaročanje, se nahaja le obvestilo, da bo portal zVem zaživel spomladi 2016 (? – ja, še en vprašaj). Poklicali smo na prvi nivo podpore eZdravje, katere kontakt je naveden na tej isti strani (080 24 45), vendar nismo dobili nobenih podatkov, kje se nahaja vstopna točka rešitve eNaročanje (oziroma zakaj je ni tem, kjer naj bi bila) – dobili smo občutek, da oseba na podpori sploh ni vedela, kaj eNaročanje sploh je.

Če gremo še dlje oziroma malo bolj nazaj: po terminskem načrtu prvotne študije iz leta 2009 (ki je še vedno objavljena na spletni strani Ministrstva za zdravje tukaj, bi morala biti rešitev za elektronsko naročanje delujoča junija 2011 (vir: dokument »Študija izvedljivosti projekta eZdravje – predinvesticijska zasnova in investicijski program s študijo izvedbe«, april 2009, verzija: končna 1.1, stran 46/47, točka 7.5 - Krovne aktivnosti s terminskim planom). Po nekaterih kasnejših podatkih pa bi morala biti rešitev eNaročanje nameščena pri vseh izvajalcih najkasneje junija 2015, od junija 2015 pa naj bi bila uporaba eNapotnic enakovredna papirnatim.

Kakorkoli že, projekt vsekakor ne teče tako, kot je bilo predvideno, še manj pa transparentno. Precej nepravilnosti je ugotovilo že računsko sodišče Republike Slovenije v svoji reviziji št. 320-3/2012/116 z dne 19.12.2013 in sicer za obdobje od 1.1.2004 do 26.9.2013 – vseh »grehov« ne bomo navajali, navajamo samo zadnji stavek v točki 4. (Mnenje) tega poročila: »Na podlagi zbranih ugotovitev in podanih ocen menimo, da Ministrstvo za zdravje v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bilo uspešno pri izvajanju projekta eZdravje«.

Da se razumemo, namen projekta eZdravje je dober, videli pa bomo, kako bo to v praksi delovalo (in seveda kdaj). Kar se tiče delujoče rešitve eRecept, zadeva deluje – vsaj po lastnih izkušnjah – dobro, so pa seveda v sklopu tega projekta še druge rešitve, ki jih tukaj ne omenjamo in so že tudi delujoče.

Omenimo naj še to, da bo vzporedno z eNaročanjem še vedno možno tudi običajno naročanje, saj bodo eNapotnice sicer sčasoma povsem zamenjale papirnate napotnice, ne bodo pa v celoti zamenjale star način naročanja na zdravstvene storitve – kdor bo želel, se bo lahko še vedno naročal preko telefona ali osebno pri izvajalcu, le napotnice mu v tem primeru ne bo potrebno dostavljati.

2.) Kratkoročni ukrepi vlade za skrajševanje čakalnih dob

Vlada je že junija letos napovedala, da bo za skrajševanje čakalnih dob namenila 7,9 milijonov €, in sicer za izbrane zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe najbolj kritične – sredstva so namenjena za vse prve specialistične preglede in osnovno diagnostiko na področju kardiologije in nevrologije, ter določene diagnostične preglede in terapevtske posege (koronarne angiografije oziroma koronarografije, operacije hrbtenice, operacije rame, artroplastike kolena, posege na arterijah ter operacije kile pri odraslih). Izvajalci bodo navedene storitve opravljali po posebnih pogodbah in izven rednega delovnega časa. Več si lahko o tem preberete na spletni strani Ministrstva za zdravje tukaj

Pred kratkim je bil namreč končan pilotni projekt za skrajšanje čakalnih vrst, ki je od lanske jeseni potekal v bolnišnicah Celje, Izola in Valdoltra ter v zdravstvenih domovih Celje, Koper, Izola in Piran. Rezultati so pokazali določene pomanjkljivosti, predvsem na področju vodenja čakalnih seznamov, saj naj bi se na seznamih nahajale tudi osebe, ki se za poseg še niti odločile niso, ali pa za poseg sploh niso sposobne. Popolnoma nepotrebno so torej podaljševale čakalne vrste in posledično čakalne dobe. Sprejet je bil sklep, da se seznami čakalnih vrst prečistijo (z dodatnim vmesnim preverjanjem čakalnih vrst), s čimer predvidevajo okrog 10% zmanjšanje čakalnih dob do konca letošnjega leta. Poleg tega je predviden prenos primerov dobrih praks iz pilotnega projekta na vse izvajalce koncesijskih zdravstvenih storitev, sprejet pa je bil tudi sklep o odobritvi posebnih sredstev za skrajšanje čakalnih dob (glej prejšnji odstavek).

Zaključek

Obeti za skrajšanje čakalnih dob torej so, projekti v zvezi s to problematiko se izvajajo, cilji so zastavljeni – ali bodo tudi doseženi, ter kdaj in v kolikšni meri, pa bo pokazala prihodnost. Upajmo, da bližnja. In upajmo, da se bodo rezultati vsaj približno ujemali z zastavljenimi cilji. Do takrat pa priporočamo še malce potrpežljivosti - in verjemite, da bi bili državljani marsikatere druge države zelo veseli takšnega zdravstvenega sistema, kot ga imamo mi.

Želimo vam veliko zdravja in čim manj napotnic – pa naj bodo to elektronske ali papirnate!

Ekipa portala Čakalne dobe